Panorama Poek 2.jpg

Uporaba okolju nevarnih snovi na celotnem področju OSVAD Postojna je izredno tvegana zaradi značilnosti kraškega terena - prepustnosti in podzemnih voda.

 

Ob primeru izlitja katerekoli od okolju nevarnih snovi (kemikalije, pogonska goriva, maziva, ostalo) je v Osnutku DPN predviden ukrep takojšnje odstranjevanje prepojene zemljine.

Odstranjevanje prepojene zemljine ob primeru izlitja nevarnih snovi je ukrep, izvedljiv le na geološko primernem terenu – torej nepropustnem, glinenem, tam torej, kjer je zemljina sposobna vsrkati in določen čas nevarno snov zadržati. Sanacija v takem primeru pomeni definiranje obsega in globine prepojene zemljine, njen izkop in odvoz na ustrezno deponijo.

Na kraškem terenu z večinoma tanko plastjo humusa, z močno razpokano in krušljivo skalnato osnovo, pogosto tudi s povsem golim površjem, kakršnokoli preprečevanje pronicanja v podzemlje (tudi v vire pitne vode) z odstranjevanjem prepojene zemljine ni mogoče, ker gre za velike hitrosti pronicanja v podzemlje.

Neuporabnost navedenega ukrepa je torej izkazana tako v časovni, kot tudi v fizični neizvedljivosti.

Ob izlitju nevarne snovi na kraška tla v naslednji minuti ni več kaj iskati - tako snov bo mogoče spremljati nadaljnjih nekaj desetletij na neznano številnih lokacijah po notranjskih in primorskih virih pitne vode.

Na občutljivem kraškem terenu je z DPN OSVAD med drugim predvidena gradnja ploščadi kemičnih pralnic za vojaška vozila, za pretakanje pogonskih goriv ter ureditev poligona za Jedrsko radiološko kemično in biološko zaščito.

 

NEVARNE SNOVI, katerih uporaba - pojavnost je predvidena oziroma možna na področju OSVAD POSTOJNA - poligona Poček in Bač ter varnostno območje:

"Iz besedila Osnutka Uredbe o DPN OSVAD Postojna:

81. člen (monitoring)

 

b) Tla

V daljših časovnih obdobjih (do 10 let) se spremlja trend vsebnosti težkih kovin v tleh, predvsem na območjih, kjer se uporabljajo streliva in eksploziva.

Vsebnost mineralnih olj se spremlja na območjih uporabe oklepnih in terenskih vozil. Vsebnost toluena in ksilena se spremlja na celotnem območju poligona Poček."

 

POGONSKA GORIVA, RAZSTRELIVA, EKSPLOZIVNA POLNJENJA, VADBENE SNOVI ZA JRKB ZAŠČITO, KEMIČNE SNOVI, ČISTILA, MAZIVA,...

 

TEŽKE KOVINE

Ob opravljeni raziskavi vzorcev tal na Počku je bila vsebnost težkih kovin že dokazana.

 

TOLUEN in KSILEN

Iz 81. člena Uredbe o državnem prostorskem načrtu za Osrednje vadišče Slovenske vojske Postojna izhaja, da je predvideno izvajanje monitoringa (torej je predvidena prisotnost) na dve snovi:

toluen in ksilen. Obe snovi sta aromata, s potrjenim vplivom na osrednji živčni sistem ter uvrščena med snovi, za katere obstaja domneva, da imajo karcinogeni učinek.

Predviden monitoring na ti dve snovi je spremljanje vsebnosti v tleh v daljših časovnih obdobjih – do 10let.

 

 - TOLUEN

je brezbarvna vnetljiva tekočina z vonjem po benzenu. Je pomembna sestavina premogovnega katrana. Sintetično jo pridobivamo iz bencinskih frakcij, uporabljamo pa kot topilo in razredčilo za lake, za sintezo trinitroroluena, saharina, benzojske kisline in benzaldehida.
 
Toksikološki podatki: Akutna strupenost
 
Ekotoksikološki podatki
 
Biološki učinki: strupen za vodne organizme; toksično deluje na ribe in plankton; spremeni okus ribjih beljakovin; nevarnost nastanka eksplozivnih hlapov nad vodno površino
 
Strupenost za ribe: L indus - LC50:70mg/l
 
Strupenost za reke: Daphnia magna - EC50:270mg/l
 
Strupenost za bakterije Ps.pudita - EC0:29mg/l
 
 
Drugi ekološki podatki:
 
Preprečiti vstop v vode, odpadne vode ali tla! Po priporočilu EPA (Environmental Protection Agency) je limit vsebnosti toluena v pitni vodi 1 mg/L.
 
Lahko vnetljiv, zdravju škodljiv pri vdihovanju.
 
 

- KSILEN

Ksilen spada med aromatske ogljikovodike. Gre za derivat benzena s strokovnim imenom dimetil benzen. Poznan je tudi pod naslednjimi sinonimi: ksilol, metil toluen in violet 3.
Vpliv ksilena na zdravje: V organizem pride ksilen z inhalacijo, zauţitjem ter z neposrednim stikom z očesom ali kožo.
 
Znaki in simptomi izpostavljenosti oz. zastrupitve: pri akutni zastrupitvi: glavobol, utrujenost, slabost, anoreksija, flatulenca, večje količine v zraku dražijo oči in zgornja dihala, sproţajo kašelj, hripavost, pare v visokih koncentracijah imajo narkotični učinek, ki se kaže kot motorična nekoordiniranost in moteno ravnotežje, občutje povišane telesne temperature, povečana produkcija sline, tremor, nemir, nezavest, omedlevica, zmedenost ter krči, retrogradna amnezija, opisani so tudi primeri motenj srčnega ritma ter motenj delovanja jeter in ledvic, toksičnega hepatitisa, pljučnega edema. Smrt lahko
nastopi zaradi zastoja dihanja ali srca.
Do sedaj še ni bil ugotovljen karcinogen učinek ksilenov, zato ga uvrščamo med snovi, za katere obstaja domneva, da imajo karcinogeni učinek (skupina 3). Pripravki, ki vsebujejo ksilen, morajo biti označeni z opozorilnim znakom za zdravju škodljivo snov Xn ter stavkom R 40 - "možna nevarnost trajnih okvar zdravja". Tudi mutageni učinek kslienov še ni bil dokazan, zato ga uvrščamo med snovi, za katere obstaja sum, da povzročajo dedne genetske okvare (skupina 3).
 
 

OSIROMAŠENI URAN

Osiromašeni uran (Uran - 238) angleški izraz Depleted Uranium, je stranski produkt proizvodnje obogatenega Urana - 235, ki se uporablja v jedrskih reaktorjih in v jedrskih bojnih konicah.

Osiromašeni uran sicer ni visoko radioaktiven, je pa za okolje zelo toksičen. Iz izstreljenih nabojev se določen odstotek toksičnega uranovega prahu izloči v okolje.

Nekatere vojske v sestavi NATO (največ ameriška vojska) uporabljajo prebojne krogle in izstrelke z osiromašenim uranom.

Slovenska vojska je članica NATO, na OSVAD Postojna pa je predvideno tudi sodelovanje prijateljskih vojska iz sestave NATO.

V osnutku DPN OSVAD ni vsebovana prepoved uporabe osiromašenega urana na OSVAD, predstavniki MORS in SV so na vprašanja in bojazni javnosti zgolj podajali informacijo, da Slovenska vojska izstrelkov iz osiromašenega urana ne poseduje. Iz Uredbe in DPN OSVAD ni razvidno, da bo uporaba tovrstnega streliva na OSVAD prepovedana, torej je dovoljena in možna - možne posledice toksičnega delovanja tega elementa na okolje in zdravje ljudi v Osnutku DPN OSVAD Postojna niso bile obravnavane.

V zvezi z izpostavjenostjo osiromašenemu uranu so dokumentirane številne zdravstvene težave vojakov in civilistov v sestavi NATA.

 

Iz Wikipedie o Osiromašenem uranu:

Najbolj znana je uporaba osiromašenega urana za izdelavo oklepno-prebojne municije kalibra 25 mm, 30 mm, 105 mm in 120 mm (v zlitini s titanom), saj ga je za razliko od nekoliko gostejšega volframa možno enostavno ulivati in stružiti v željene oblike. Poleg tega se projektili iz osiromašenega urana pri višjih temperaturah adiabatno naostrijo, kar jim daje večjo prebojnost, ob udarcu v tarčo pa ostajajo ostri. Druga lastnost urana pa je samovžig ob udarcu (pirofornost), ki povzroči, da se uran ob udarcu razprši v ozračju v obliki finih prašnih delcev.

Ob sorazmerno široki uporabi osiromašenega urana (predvsem v vojnah) se pojavlja vprašanje o škodljivih učinkih urana na zdravje. Ker so uran in njegove spojine strupeni, poleg tega pa tudi rahlo radioaktivni, je bilo od Zalivske vojne dalje izvedenih precej raziskav o vplivu urana na človeški organizem, ki v večini primerov potrjujejo škodljivost za zdravje. Poleg tega pa poročajo o razmahu precej resnih bolezni (rak, genetske okvare) ravno na območjih, kjer je bila množično uporabljena municija iz osiromašenega urana (npr. na Kosovu) leta 1999 in v Iraku leta 1991 in 2003). Nekateri ga smatrajo tudi kot glavni vzrok zalivskega sindroma.

Pri otrocih britanskih vojakov, ki so se bojevali v Zalivskih vojnah in kjer je bilo uporabljeno strelivo z osiromašenim uranom, so raziskave pokazale, da se je število raznih razvojnih nepravilnosti povečalo za približno 50 % v primerjavi z otroci, katerih očetje niso prišli v stik z osiromašenim uranom oz. niso bili udeleženi v bitkah, kjer je bilo uporabljeno tovrstno strelivo.[2]

Pri bogatenju urana nastane torej osiromašeni uran v obliki uranovega heksafluorida (UF6), ki je v stiku z vodo visoko reaktiven in tvori topno fluorovodikovo kislino (HF) in uranil fluorid (UO2F2). Slednji je izjemno strupen

Glavna tarčna organa pri kemični in radiološki zastrupitvi so ledvice in pljuča, glede na raziskave pri živalih pa bi morda lahko vplival tudi na osrednje živčevje, jetra, kožo, razmnoževanje in razvojni proces zarodka (embria).

 
 
 
Iz članka Mladina - Stop osiromašenemu uranu, 07.03.2015:
"Strelivo z osiromašenim uranom najbolj pogosto uporabljajo helikopterji in posebna letala za napade na kopenske cilje. V resnici gre za »orožje množičnega uničevanja«, ki po uničenju primarnih ciljev nediskriminatorno škodi ne samo ljudem, pač pa vsemu živemu, tako na območju uporabe kot izven njega. Sevanje osiromašenega urana povzroča raka in poškoduje DNA. Osiromašen uran, ki je stranski proizvod delovanja jedrskih elektrarn, se uporablja za sredice granat hitrostrelnih topov, ki zaradi izjemne teže in velike kinetične energije ob udarcu v cilj dobesedno zgorijo in pri tem prevrtajo tudi zelo debele oklepe tankov in drugih ciljev. (...)
Osiromašen uran namreč če vedno vsebuje radioaktivne delce, ki se pri gorenju spremenijo v radioaktivne okside in tako v obliki dima in prahu prosto gibljejo skozi prostor. Radioaktivne snovi kontaminirajo zemljo, vodo in zrak ter vstopijo v prehranjevalno verigo. Njihovo gibanje je odvisno od atmosferskih dejavnikov, v človeškem telesu pa tudi najmanjše količine radioaktivnih delcev sprožajo hude posledice. Uporaba osiromašenega urana se povezuje s »zalivskim sindromom«, znanim med zavezniškimi vojaki predvsem v Iraku, ki so bili izpostavljeni posledicam sevanja na zasedenih območjih, kjer so bila pred tem uporabljena vojaška sredstva (topovski izstrelki in rakete) z osiromašenim uranom.Za prepoved uporabe tega orožja se zavzema Mednarodna koalicija za prepoved orožja z uranom (ICBUW ) iz Manchestra v Londonu, ki združuje 160 civilnodružbenih organizacij s celega sveta in je igrala aktivno vlogo tudi pri sprejetju vseh petih resolucije Generalne skupščine Organizacije združenih narodov (OZN)."
 
Povezava na članek Mladina --> Stop osiromašenemu uranu