Panorama Poek 1 930x350.jpg

Tine Schein

Hribarjeva ulica 10

1380 Cerknica

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

 

 

Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska 48, 1000 Ljubljana

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

 

 

ZADEVA:        PRIPOMBE na Osnutek Uredbe o vodovarstvenih območjih za občine Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka in Postojna (VVO A) št. 007-53/2015

 

Pripombe k uredbi o  vodovarstvenih območjih za občine Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka in Postojna.

 

Celotna Uredba o  vodovarstvenih območjih za občine Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka in Postojna je napisana tako da povzema 20 leten cikel investiranja dotičnih občin in Ministrstva za obrambo RS, na območju Počka, Bil in Bača.

Uredba je napisana nepregledno, zato predlagam, da se uredbo napiše tako, da bo obsegala samo Uredbo o zavarovanju vodnega telesa vodonosnika na zalednem območju vodnega zajetja Malni.

Obrazložitev:

Opredelitev vodovarstvenega območja ter njegova razdelitev temelji na podatkih sledenja podzemskih vod zaledja izvirov Malni na Planinskem polju. Zastavlja pa se vprašanje ali lahko opredelimo vodovarstveno območje na območju Počka v najožje ali ožje vodovarstveno območje. In ali lahko na podlagi enega sledilnega poizkusa sledenja in pretakanja podzemskih voda pod območjem osrednjega območja rajonov cilje, in njegovem vplivnem območju, ki je bil izveden 10. Junija 1997 ob 10.30 in ga je izvajal Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU iz Postojne in na podlagi dobljen rezultatov, ki so pokazali prvo sledenje uranina kot sledila že 21 junija v izvirih Malnov in Planinski jami, v naslednjih dneh tudi v Prunkovcu in Kotličih v Rakovem Škocjanu, ter tudi v izvirih Vipave. Sledilo je bilo kljub neugodnim vremenskim razmeram (brez padavin) za izvajanje poizkusa kar poletni meseci so, zaznano že 10 dni  po injiciranju sledila v podzemlje, ki je bil izveden v vrtači južno od osrednjega območja ciljev in severno od parkirišča nad Počkom. V zadnjih 30 letih je bilo izvedeno tudi še nekaj drugih sledenj podzemskih vod, predvsem iz robnega dela Pivške doline med Parjami in Pivko.

 

Ker uredba  ne bo napisana v smislu zavarovanja vodnega vira in zaledja Malnov ampak bo obravnavala do sedaj načrtovane investicije občin:  Postojna, Pivka , Cerknica, Loška dolina, Bloke in Ilirska Bistrica, naj se v uredbo doda tudi naslednje tekste in obrazložitve.

-        V uredbi naj bo pojasnjena strokovna utemeljitev meje celotnega  vodovarstvenega območja in njegove notranje razdelitve na najožje, ožje in širše območje vodovarstvenih režimov.

-        Vodovarstveno območje vodnega vira Malni obsega celotno vodozbirno območje iz katerega se vode steka nadzemno ali podzemno proti vodnemu zajetju Malni, ter obsega vodozbirno območje v občinah Cerknica, Loška dolina, Bloke, Loški Potok, Postojna Pivka in Ilirska Bistrica.

-        Namen zavarovanja vodnega vira Malni se zagotavlja z izvajanjem vodovarstvenih režimov in drugimi varstvenimi ukrepi.

-        Zunanja meja  vodovarstvenega območja Malni se lahko spreminja, če pride do novih spoznanj o zunanjih mejah vodozbirnega območja.

-        Prav tako se lahko meje najožjega, ožjega in širšega območja spremenijo na podlagi novih raziskav vodozbirnega območja, ter podzemskega sledenja primarnih in sekundarnih podzemskih vodnih tokov,.

-        Zaradi neraziskanega podzemskega pretakanja vode iz smeri Blatnih dolin zahodno od Mašuna in smeri strelišča Bač, ter načela previdnosti predlagam, da se območje opredeljeno z DPN OSVAD Postojna opredeli kot najožje vodovarstveno območje vodnega zajetja Malni. Sledilni poizkus sledenja podzemskih vod, ki je bil izveden v Blatnih dolinah med  Mašunom in Dedno goro,  3. decembra 2014. Sledilo inicirano v kraško brezno se je pojavilo v izvirih Malnov  že  5 januarja 2015, v Planinski jami pa že dan prej. Največja koncentracija sledila je bila zaznana 8 in 9 januarja tako v Planinski jami kot v Izvirih Malnov. V Prunkovcu in Kotličih v Rakovem Škocjanu pa je bilo sledilo zaznano 23 januarja 2015, pred tem datumom pa vzorci iz izvirov v Rakovem Škocjanu niso bili niti vzeti . Poudariti velja, da so Blatne doline oddaljene od izvirov Malnov in izvirov v Rakovem Škocjanu  skoraj 30 kilometrov zračne linije. Kolikšna pa je dejanska dolžina vseh podzemskih jam po katerih voda teče in se pretaka in kje je glavni podzemski vodni tok pa je v tem trenutku čista manipulacija, in priznati si moramo, da tega danes res še ne vemo in verjetno brez večletnih sledilnih poizkusih na širšem območju Javornikov in severnega dela Pivške kotline ne bomo nikoli izvedeli.

-        Na območju Počka naj se pred sprejemom uredbe izvede monitoring talnih sedimentov zaradi prisotnosti težkih kovin, katerih prisotnost v tleh je večletno delovanje vojske na tem območju. Rezultati monitoringa naj bodo javno objavljen in predstavljen strokovni in širši  javnost. Koordinate vzorčnih mest naj bodo enake kot so bile leta 2006, predvsem zaradi nadgradnje poročila, ki za to območje pravi: » V tleh so povišane vsebnosti kadmija, kroma in niklja, ki z globino narašča Vsebnosti navedenih elementov v tleh presegajo mejno emisijsko vrednost nikelj celo opozorilno emisijsko vrednost,  vsebnost preostalih elementov  se nahaja v okviru normalnih vrednosti. Vsebnost  ksilena, toluena in mineralnih olj  v tleh presegajo predpisano mejno emisijsko vrednost, vsebnost benzena in PAH-ov se nahaja v okviru dovoljenih vrednosti.« Z drugimi besedami tla na tem mestu so onesnažena.

-         

-        Pred sprejemom uredbe na vladi naj se na območju izvirov,  ki imajo vodozbirno območje na območju vojaškega vadišča Poček in Bač izvede monitoring vsebnost težkih kovin v izvirskih sedimentih. Prav tako so strokovno nepopolni podatki talnih izvirskih sedimentov iz leta 2017. Sam izvajalec monitoringa  pravi »pri do sedaj opravljenih analizah kakovosti vode in sedimentov v izvirih v vplivnem območju vojaškega vadišča Poček (2006 in 2009) se je pokazalo, da so bile povečane koncentracije onesnažil zaznane predvsem  v talnih sedimentih izvirov , v vzorcih vode pa onesnaženje precej manj izrazito«

-        V uredbi naj bodo navedene tudi vse vodne ponikalnice na tem območju, predvsem zaradi preglednosti,  kako se voda na tem vodovarstvenem območju pretaka skozi podzemlje in kam odteka.

-        V uvodnem delu uredbe naj bo navedeno na podlagi katerih sledilnih poizkusov so bili določeni vodovarstveni pasovi  oziroma območja.

-        Uredba naj vsebuje tudi interventne ukrepe zaradi možnosti onesnaženja tal in posledično podzemske vode.

-        V uredbi naj se navede tudi vse potrebne monitoringe, ki se bodo po sprejetju uredbe izvajali na ožjem in širšem vodozbirnem območju.

-        Posebej naj se navede tudi vse monitoringe, ki se bodo izvajali na območju vojaškega vadišča Poček in Bač.

-        Uredba naj se javno predstavi tudi občanom vseh občin ki jih uredba zajame z različni omejitvami, pri gospodarjenju s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči, ter kmetijsko dejavnostjo.

-        V uredbi naj bo jasno napisano, da onesnaževalec vodnega vira tudi plača vse sanacijske postopke onesnaženja ter sanacijo območja onesnaženja.

-        V sedanjem 32,  členu uredbe, naj se doda novo alinejo:

              Na vodovarstvenem območju, so dovoljeni tudi posegi trajnega ohranjanja narave.

 

-        Državni in občinski prostorski načrti morajo biti pred sprejetjem uredbe usklajeni z to  uredbo.

 

-        Uredba o vodovarstvenih območjih za občine Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka in Postojna (VVO A) št. 007-53/2015 naj v končnem delu vsebuje dikcijo:    Z uredbo soglašajo tudi vse lokalne skupnosti na tem območju.