Burger_OtokKriznaJama.jpg

Predstavitev utemeljenega dvoma v pravilnost ocene tveganja škodljivih vplivov iz Dopolnitve strokovnih podlag za DPN OSVAD Postojna, segment podzemne vode, št. 631-110/2019, GEOLOŠKI ZAVOD SLOVENIJE, april 2019

 

 

VI. NEPOPOLNI ZAKLJUČKI, NEUTEMELJENA OCENA, NEUSTREZNE OMEJITVE

Vse okolju, zdravju in pitni vodi škodljive razsežnosti navedenih nepopolnosti pa se pokažejo v rezultatih, zaključkih, interpretacijah in (ne)omejitvah oziroma »omilitvenih« ukrepih. V tem zaključnem delu Podlage GeoZS je skonstruirana licenca za praktično neomejeno trajno onesnaževanje kraškega podzemlja na območju DPN OSVAD, kar lahko predstavlja resno grožnjo za kvalitetno pitno vodo in zdravje ljudi.

Podlaga GeoZS si žal dovoli površnost prav na točki prehoda od računskih rezultatov k utemeljitvi ocene tveganja na strani 117, kjer zaključi teoretično preračunavanje vplivov najslabših možnih scenarijev na podzemne vode s tema dvema pomembnima stavkoma: »Pri najslabših scenarijih za motorna prevozna sredstva, gradnjo novih objektov in gradnjo objektov v okviru vojaških dejavnosti ter za uporabo razstreliv v okviru vojaške dejavnosti je S > RO, kar pomeni, da so vrednosti relativnih občutljivosti za obravnavane parametre presežene. Pri najslabšem scenariju za delovanje čistilne naprave je S < RO, kar pomeni, da vrednosti relativnih občutljivosti za obravnavan parameter nista preseženi.«

Podatki o teoretično določenih vplivih so na tem mestu zaključeni, končni rezultati nimajo nikakršnih dodatnih komentarjev ali pojasnil. Podlaga GeoZS v ničemer ne definira, kaj torej na koncu pomeni, da so za:

1)     motorna prevozna sredstva (z nesrečo s celotnim izlitjem goriva (dizel gorivo) iz rezervoarja tanka (M-84) v količini 1250 l, z nesrečo s celotnim izlitjem goriva (kerozin) iz rezervoarja Helikopterja Evrocopter AS532 »Cougar« v količini 2.000 l in z nesrečo cisterne s celotnim izlitjem 15.000 l dizel goriva),

2)     gradnjo novih objektov in gradnjo objektov v okviru vojaških dejavnosti ter

3)     uporabo razstreliv v okviru vojaške dejavnosti (11.000 kg razstreliva letno)

vrednosti relativnih občutljivosti za obravnavane parametre presežene, medtem ko za čistilno napravo preseženja ni. V tem delu ostane Podlaga GeoZS nejasna in nedoločena, saj ne postavlja nikakršnih oprijemljivih meril in kriterijev, ne določa niti, koliko tovrstnih onesnaženj bi kraški vodonosnik sploh lahko prenesel.

Zaključek računskega dela utemeljevanja ocene tveganja je mogoče razumeti tako, da vse, kar je manj od predpostavljenih primerov in količin iz scenarija najslabših možnosti, ne predstavlja preseženih škodljivih vplivov na podzemne vode – in to neglede na število ponovitev. Če je po analogiji v vseh zaključkih navedena količina dovoljene uporabe razstreliva 11.000 kg letno, potem lahko namreč enako velja tudi za izlitje 1250 l dizel goriva iz rezervoarja tanka (M-84), za izlitje 2.000 l kerozina iz rezervoarja Helikopterja Evrocopter AS532 »Cougar« in za izlitje  15.000 l dizel goriva iz cisterne. Po varnostnem načelu je torej vse, kar je manj od tega, dovoljeno.

Še huje: Podlaga GeoZS v razdelku 11.3. pod točko 4. jasno navaja še relativnost omejitev oziroma možnost povečevanja dovoljene letne porabe (raz)streliv in eksplozivnih sredstev – navedba str. 130: »4. Obsega vojaške vadbene dejavnosti ni dovoljeno povečati v primerjavi s statističnimi kazalci aktivnosti v zadnjih letih, ki je po kriteriju letne porabe (raz)streliv in eksplozivnih sredstev v zadnjih 5 letih znašala povprečno 11.000 kg. Vsako dodatno povečanje aktivnosti, oziroma aktivnosti, za katere se vnaprej lahko predvideva, da bodo vplivale na preseganje letne bilance porabe razstreliv in eksplozivnih sredstev je potrebno presoditi glede na lokacijo povečanja dejavnosti in obseg le-te s posebno analizo tveganja za onesnaženje vodnega telesa podzemne vode.«

Omejitev največjega dovoljenega obsega vojaške vadbene dejavnosti letne porabe 11.000 kg razstreliv in eksplozivnih sredstev torej niti na tej količini (z že preseženimi vrednostmi v scenariju najslabše možnosti) sploh ni dokončna, določena, fiksirana, ampak je tudi tu še dovoljeno pogojno povečevanje.

Cinično ironična ilustracija takšnega zaključka bi bila: Predstavljajmo si poveljnika vojaških enot ene od zavezniških vojska na Počku brez razumevanja za zapletene kraške zakonitosti, ki si bo morebiti ogledal Podlago GeoZS ali si jo bo dal interpretirati: »Dokler ne pride do izlitja celotnega rezervoarja tanka M-84 in Helikopterja Cougar ter cisterne s 15.000 litri goriva, smo na varni strani okoljskih omejitev. Torej bomo poskrbeli, da bodo rezervoarji tankov in helikopterjev napolnjeni največ 90%, gorivo pa bomo prevažali z več 10.000 litrskimi cisternami. In koliko lahko potrošimo razstreliva? 11 ton oziroma še več s posebnim dovoljenjem? Ta teden ali v celem mesecu? V celem letu? Hahaha, fantje, samo streljajte, dodatne papirje bodo priskrbeli naši geologi in pravniki.«

Smatramo, da je na tej točki v Podlagi GeoZS prekoračen obseg določitve vplivov onesnaženja vojaških dejavnosti na podzemne vode na območju DPN OSVAD, saj se naročniku ponuja še alibi in podlago za dodatno povečanje vnosa onesnažil v podzemlje.

A na tem mestu površnosti in nedoločnosti Podlage GeoZS seveda še ni konec – takoj na naslednji strani 118 se prične popolnoma nova zgodba – dodatek, ki razjasni argumente  utemeljevanja ocene tveganja: razdelek 11. Predlog zaščitnih ukrepov – navedba: »S predlogi zaščitnih ukrepov se zagotovi, da bodo tveganja za onesnaženje vodnega telesa, ki izhajajo iz predvidenih prostorskih ureditev, posegov in vojaških dejavnosti na območju DPN OSVAD sprejemljiva in s katerimi bo zagotovljeno ohranjanje dobrega stanja podzemnih voda tudi v prihodnje Navedeno povedano po domače pomeni: »čeprav tudi s prilagojenimi računskimi modeli nismo mogli dokazati, da tveganja za onesnaženje okolje ni, pa lahko z obširnim seznamom predlogov zaščitnih ukrepov (ki se bodo začeli izvajati šele po sprejetju DPN OSVAD) zagotovimo, da tveganj zagotovo ne bo. In to je tako gotovo, da smo s tem dokazali, da tudi sedanje vojaške dejavnosti ne povzročajo nobenih tveganj za onesnaženj.«

Ponavljamo – odsotnost škodljivih vplivov vojaških dejavnosti na podzemne vode ni dokazana, obrazložen je bil utemeljen dvom v neobstoj škodljivih vplivov, ocena sprejemljivosti tveganj vojaških dejavnosti na podzemne vode ni utemeljena, in ni nobenega zagotovila, da je pravilna. Pavšalnost dodatnih izvajanj iz točke 11. Podlage GeoZS pa kaže zgolj na pomanjkanje realnih, objektivnih in utemeljenih dokazov, da vojaške dejavnosti res ne povzročajo in da ne bodo povzročale nikakršnih škodljivih vplivov na kraške podzemne vode in vire pitne vode.

-------------------

V nadaljevanju podajamo komentarje o nepravilnostih še za nekatere zaščitne (opomba: avtor izmenično uporablja pojma zaščita in varstvo) ukrepe iz razdelka 11 (Predlog zaščitnih ukrepov) – navedba str. 118: »V nadaljevanju je podan celovit pregled varstvenih ukrepov, s katerimi je možno preprečiti, nadzorovati in sanirati vnose onesnaževal v okolje, glede na namen analize tveganja predvsem tistih, ki bi lahko negativno vplivali na kakovostno stanje podzemne vode. Pregledno so obravnavani varstveni ukrepi:

1. ki so že predpisani z obstoječo veljavno zakonodajo s področja varovanja okolja, predvsem podzemne vode

2. ki so upoštevani in vključeni v izdelane strokovne podlage ter Uredbo o DPN OSVAD

3. ki so pripravljeni na osnovi rezultatov analize tveganja, naravnih danosti okolja in skladno zUredbo o DPN OSVAD s predvidenimi posegi, gradnjami in dejavnostmi.«

A.     Komentar o nepravilnostih k skupini predlogov varstvenih ukrepov pod št. 11.1. »ki so že predpisani z obstoječo veljavno zakonodajo s področja varovanja okolja, predvsem podzemne vode« (str. 119):

Izdelovalec tega dela Podlage GeoZS navaja obstoječo veljavno zakonodajo s področja varovanja okolja, predvsem podzemne vode – to naj bi bili zgolj Odlok o zaščitenem območju vodnega izvira Malni iz leta 1971, Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenih območij (?), Predlog Uredbe vodovarstvenih območij za vodni vir Malni (?) ter »Zakonodajo o odpadnih vodah«. Pod zakonodajo o odpadnih vodah podaja Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo – s celotnim besedilom nekaterih členov(?), ter Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode – prav tako s celotnim besedilom nekaterih členov(?). Drugih predpisov s področja varovanja voda, podzemnih voda, pitne vode (Zakona o vodah, Zakona o varstvu okolja, Uredbe o stanju podzemnih voda, 70. a člena Ustave RS) pa sploh ne omenja. Takšen način navajanja predpisov lahko poleg površnosti in ignorantstva navaja celo na zaključek, da gre za poskus suspenziranja veljavne zakonodaje za potrebe DPN OSVAD s pomočjo drobnega tiska ob zasičenju s količino nepotrebnega besedila – mašila. Na vsak način opozarjamo, da gre za nepopolno in nedoločeno skupino predlogov »zaščitnih – varnostnih« ukrepov, ki v ničemer posebej ne potrjujejo in utemeljujejo ocene sprejemljivosti tveganja. Zgolj s sklicevanjem na veljavno zakonodajo ni mogoče utemeljiti ocene tveganje – celo nasprotno. kažejo na očitno (namerno ali nenamerno) napako.

-------------------

B.     Komentar k skupini predlogov varstvenih ukrepov pod št. 11.2. »ki so upoštevani in vključeni v izdelane strokovne podlage ter Uredbo o DPN OSVAD« (str. 125)   (Pomembnejši ukrepi, po mnenju avtorjev te dopolnitve strokovnih podlag, so podčrtani)

»Avtorji« (bolje podčrtovalci) tega dela Podlage GeoZS zgolj navajajo besedila posameznih členov iz sicer razveljavljene Uredbe o državnem prostorskem načrtu za Osrednje vadišče Slovenske vojske Postojna (Uradni list RS, št. 17/14), za katere se jim je zdelo, da bi lahko predstavljali dodatno zaščito – varovanje podzemnih voda, ter podčrtujejo nekatere dele besedil. Zelo jasno je moč razbrat, da se močno osredotočajo na tiste dele besedil, ki se nanašajo na komunalne odpadne vode. Posebno zanimive so navedbe o čiščenju komunalnih odpadnih voda s posameznih območij odprtega prostora vadišča (prenosne WC enote).

Tudi v tem sklopu ukrepov se ne da izogniti vtisu, da gre za še en poskus odvračanja pozornosti z uporabo zasičenja s količino nepotrebnega besedila ter s tem za prikrivanje vsebinske siromašnosti navedenih (in podčrtanih) ukrepov, ki bi v resnici pomenili bistveno zmanjševanje škodljivih vplivov vojaških dejavnosti na podzemne vode. Poudarjamo, da je bila Uredba o državnem prostorskem načrtu za Osrednje vadišče Slovenske vojske Postojna (Uradni list RS, št. 17/14) s sodbo Ustavnega sodišča U-I-164/14-30 z dne 26.11.2017 razveljavljena, v času od njene nezakonite uveljavitve leta 2014, še posebej pa od leta 2010, ko so bile izdelane Strokovne podlage s področja okolja, na katere se sklicuje točka 11.2 Podlage GeoZS, pa se je spremenilo več zakonskih in podzakonskih predpisov s področja varovanja voda, podzemnih voda, pitne vode, nenazadnje je bil sprejet tudi 70. a člen Ustave RS. To pomeni, da noben od ukrepov iz tedanjih Strokovnih podlag, kot tudi noben od členov iz navedene Uredbe ne more predstavljati pravno veljavnega »varovalnega« ukrepa.

Nobeden od tako naštetih členov DPN iz skupine predlogov varstvenih ukrepov pod št. 11.2., ki se nanašajo na lokacije vojaških dejavnosti z uporabo razstreliv in bojnih sredstev na odprtem prostoru – v naravi, ne določa oz. nima predvidenih nobenih posebnih »zaščitnih – varstvenih ukrepov«, ki bi v kakršnikoli meri lahko zmanjševali škodljive vplive in s tem na kakršenkoli način dodatno utemeljevali pravilnost ocene tveganja za vplive na podzemne vode – a prav na teh območjih so dejansko škodljivi vplivi nevarnih snovi na okolje, tla, podzemlje in podzemno vodo najhujši. Navajamo nekatere:

PO 6 Vadišče za bojna vozila (15. člen DPN)

PO 7 Pripravljalno območje (16. člen DPN)

PO 8/35 Urjenje taktike napad – obramba (17. člen DPN)

PO 11 Območje ciljev (20. člen DPN)

PO 26 Vadišče minsko eksplozivnih sredstev (26. člen DPN)

PO 40, PO 41/43, PO 42, PO 44, PO 45 Pričakovalno območje – vadbeni položaj (32. člen DPN)

PO 46/47, PO 79 Ognjeni položaj – vadbeni položaj (33. člen DPN)

PO 59 Met ročne bombe (37. člen DPN)

PO 64/25/70 Območje tarč in rušitev (39. člen DPN)

PO 66 Taktično območje s tarčami (40. člen DPN)

PO 85 Krožna taktična cesta za bojna vozila (43. člen DPN)

PO 86 Ognjeni vadbeni položaj (44. člen DPN)

BA 14 Strelišče (48. člen DPN)

BA 82 Ognjeni položaj – vadbeni položaj (51. člen DPN)

PO 19, PO 65 Vzletišče za helikopterje (21. člen DPN) - Betonski ploščadi in cesta se odvodnjavajo z drenažnimi jarki, ki se na iztoku opremijo s peskolovom in lovilcem olj. OPOMBA: Vzletišč za helikopterje je samo na območju PO 65 skupaj 10 (8 ob in 2 znotraj naselja) in niso vsa betonirana z urejenim odvodnjavanjem.

Za nobenega od zgoraj naštetih območij niso predvideni nobeni posebni »zaščitni – varnostni« ukrepi, ki bi lahko prispevali k zmanjšanju škodljivih vplivov na okolje, podzemlje in podzemno vodo.

Na vsak način opozarjamo, da gre za nepopolno in nedoločeno skupino predlogov »zaščitnih – varnostnih« ukrepov, ki v ničemer posebej ne potrjujejo in utemeljujejo ocene sprejemljivosti tveganja. Zgolj s sklicevanjem na Strokovne podlage izpred 10 let, neažurirane po spremembah zakonodaje in celo Ustave, ter na posamezne člene z ukrepi iz razveljavljene Uredbe o DPN OSVAD iz leta 2014 ni mogoče utemeljiti ocene tveganja. Celo nasprotno - to kaže na očitno (namerno ali nenamerno) napako in pomanjkanje vsebinskih utemeljitev.

A naj kljub zgoraj navedenemu pojasnimo še neizvedljivost enega od njih, ki sicer zveni kot zelo visoko strokoven in učinkovit, a gre zgolj za teoretičen kurativni ukrep, brez vsebinske in izkustvene utemeljitve v realnem svetu (DPN 76. člen 1. odstavek 1.točka - varstvo voda in tal) Podlaga GeoZS – navedba str. 128:  » - ob iztekanju goriv in maziv ali drugih nevarnih snovi se takoj uporabi nevtralizacijsko sredstvo, onesnažena zemljina pa se odstrani v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki, ter se preda pooblaščeni organizaciji za ravnanje s tovrstnimi odpadki«. Uspešna sanacija ob iztekanju goriv in maziv ali drugih nevarnih snovi z odstranitvijo in odvozom prepojene - onesnažene zemljine je na kraškem razpokanem skalnatem terenu s skromnim krovnim slojem zemljine, ali sploh brez njega, v resničnem svetu praktično neizvedljiv ukrep. Na kraških območjih nad razpokano karbonatno kamnino ni dovolj prsti, prepereline ali sedimentov, ki bi delovali kot filter ali kot zadrževalnik za onesnaževala. Navajamo samo nekaj izjav strokovnjakov o možnosti sanacij izlivov nevarnih snovi na Krasu:

·        V primeru razlitja nevarnih snovi na kraškem območju ni časa in možnosti za sanacijo (Ravbar, 2019).

·        Tudi sanacija v primeru razlitja nevarnih snovi je na takem kraškem terenu praktično nemogoča, kar so dokazala razlitja naftnih derivatov v raznih nesrečah (Kogovšek 1995; Kogovšek in Petrič 2002).

·        Razlite tekočine, tudi če niso topne v vodi, odtečejo s kraškega površja hitro, še preden je možna učinkovita intervencija (Habič, 1988)

Posebej opozarjamo, da gre v tem primeru ne samo za nepopoln in nedoločen »zaščitno – varnostni« ukrep, ampak tudi za neizvedljivega, ki v ničemer posebej ne potrjuje in utemeljuje ocene sprejemljivosti tveganja – ampak prav nasprotno še poudarja dvom o utemeljenosti in pravilnosti ocene tveganja za onesnaženje podzemnih voda.

-------------------

C.    Nekaj osnovnih pripomb k skupini predlogov varstvenih ukrepov pod št. 11.3. »ki izhajajo iz pričujočih dopolnitev strokovnih podlag - 11.3.1. Splošni ukrepi« str. 129. 130 in 131:

»4. Obsega vojaške vadbene dejavnosti ni dovoljeno povečati v primerjavi s statističnimi kazalci aktivnosti v zadnjih letih, ki je po kriteriju letne porabe (raz)streliv in eksplozivnih sredstev v zadnjih 5 letih znašala povprečno 11.000 kg. Vsako dodatno povečanje aktivnosti, oziroma  aktivnosti, za katere se vnaprej lahko predvideva, da bodo vplivale na preseganje letne bilance porabe razstreliv in eksplozivnih sredstev je potrebno presoditi glede na lokacijo povečanja dejavnosti in obseg le-te s posebno analizo tveganja za onesnaženje vodnega telesa podzemne vode

PRIPOMBA k točki 11.3.1.4: Na več mestih v Podlagi GeoZS prisotna domnevna omejitev največje dovoljene količine letne uporabe razstreliv 11.000 kg, se v dikciji te točke spremeni v nedoločeno merilo »ni dovoljeno povečevati v primerjavi s statističnimi kazalci aktivnosti v zadnjih letih, ki je po kriteriju letne porabe (raz)streliv in eksplozivnih sredstev v zadnjih 5 letih znašala povprečno 11.000 kg.« Postavlja se vprašanje objektivnega nadzora in primerjave količin zaradi ugotavljanja spoštovanja take omejitve. Besedilo ukrepa iz te točke se razlikuje od podatka iz Podlage GeoZS str 100: »Po podatkih MORSA in Analize tveganja za zajetje Malni (Prestor in Mavc, 2013) je povprečje (čistega eksploziva in smodnikov) za zadnjih deset let približno 8.000 kg na leto (±5 % na letni ravni), v civilni policiji pa do 2.000 kg. Pri tem ni upoštevano: …, kjer pa, iz izkušenj količine, ne presegajo 1.000 kg na leto. … Ob upoštevanju ocenjene letne porabe 11.000 kg …« in sicer v terminologiji ((raz)streliv in eksplozivnih sredstev napram čistega eksploziva in smodnikov), predvsem pa v statističnem časovnem obdobju podatka o povprečju (10 let oziroma 5 let).

To ni varstveni ukrep, ki bi v čemerkoli posebej potrdil in utemeljil oceno sprejemljivosti tveganja - to je zgolj administrativno pogojena nedoločljiva vrednost, ki se nanaša na količino razstreliva z dokazano že preseženimi vrednostmi dovoljenih vplivov na podzemne vode po izračunanem scenariju najslabše možnosti iz Podlage GeoZS s še dodatno predvidenim dovoljevanjem odstopanj (obrazloženo že v predhodnem besedilu).

Posebej opozarjamo, da ta ukrep sam po sebi prav v ničemer posebej ne potrjuje in utemeljuje ocene sprejemljivosti tveganja – ampak prav nasprotno, pogojno dovoljuje sicer še dodatno povečanje vnosa onesnažil v podzemne vode - torej še poudarja dvom o utemeljenosti in pravilnosti ocene tveganja za onesnaženje podzemnih voda.

Tako neoprijemljivo postavljena omejitev predstavlja »BIANCO MENICO« za onesnaževanje z okolju, zdravju in pitni vodi nevarnimi snovmi – brez natančnih meril in kriterijev, zato je Podlaga GeoZS tudi v tem delu nedoločna.

-------------------

»7. Investitor mora imeti tekom obratovanja objektov:

·        pripravljen načrt ukrepov v primeru interventnih dogodkov (sanacija razlitja večje količine goriva; izpad in nedelovanje KČN; nepredviden dogodek na vadbenih poligonih in strelišču),

·        stalno na voljo zadostno število usposobljenega osebja (lahko tudi pogodbeno) in tehničnih sredstev za takojšnjo izvedbo sanacijskih del v primeru nepredvidenega dogodka (havarije).

PRIPOMBA k točki 11.3.1.7: Bere se učeno in učinkovito, a je na kraškem terenu neizvedljivo (glej obrazložitev zgoraj pod točko B – ukrepi iz  skupine 11.2. – DPN 76. člen 1. odstavek 1.točka (ob iztekanju goriv in maziv ali drugih nevarnih snovi). Uspešna sanacija izlivov nevarnih tekočin v kraško podzemlje ni mogoča.

Posebej opozarjamo, da gre v tem primeru za praktično neizvedljiv ukrep, ki v ničemer posebej ne potrjuje in utemeljuje ocene sprejemljivosti tveganja – ampak prav nasprotno še poudarja dvom o utemeljenosti in pravilnosti ocene tveganja za onesnaženje podzemnih voda.

-------------------

»9. Prepovedana je uporaba streliva oziroma projektilov, obogatenih z uranom.«

PRIPOMBA k točki 11.3.1.9: Streliva oziroma projektili, obogateni z uranom, ne obstajajo – obstajajo izstrelki iz osiromašenega urana. Naj gre v taki dikciji prepovedi za nenamerno napako (celo po opravljeni reviziji?), ali pa za načrtno zavajajočo  – če je bilo s to navedbo mišljeno izreči prepoved uporabe streliva in izstrelkov iz osiromašenega urana, mora biti to jasno in nedvoumno navedeno – iz take z revizijo potrjene uradne dikcije je mogoče zaključiti le, da prepoved uporabe osiromašenega urana na območju poligonov Poček in Bač oziroma na območju DPN OSVAD ne obstaja, in je torej njihova uporaba predvidena - dovoljena!

Posebej opozarjamo, da ta ukrep sam po sebi prav v ničemer posebej ne potrjuje in utemeljuje ocene sprejemljivosti tveganja – ampak prav nasprotno, dovoljuje uporabo izredno toksičnih snovi, ki nastanejo pri razpadu izstrelkov iz osiromašenega urana, v okolje, ti pa imajo dokazano toksične vplive na pitno vodo – ta ukrep torej še poudarja dvom o utemeljenosti in pravilnosti ocene tveganja za onesnaženje podzemnih voda.

-------------------

»10. Prepovedana je gradnja rezervoarjev, silosov in skladišč z nevarnimi snovmi in odlagališč odpadkov (v predlogu DPN je to upoštevano).«

PRIPOMBA k točki 11.3.1.10: Gradnje rezervoarjev, silosov in skladišč se načeloma ne izvajajo z nevarnimi snovmi. Naj gre v taki dikciji prepovedi za nenamerno napako (celo po opravljeni reviziji?), ali pa za načrtno zavajajočo  – če je bilo s to navedbo mišljeno izreči prepoved gradnje rezervoarjev, silosov in skladišč za skladiščenje nevarnih snovi in odlagališč odpadkov za nevarne snovi, potem mora biti to jasno in nedvoumno navedeno – iz take z revizijo potrjene uradne dikcije je mogoče zaključiti le, da prepoved gradnje rezervoarjev, silosov in skladišč za skladiščenje nevarnih snovi in odlagališč odpadkov za nevarne snovi na območju poligonov Poček in Bač oziroma na območju DPN OSVAD ne obstaja, in je torej njihova gradnja predvidena - dovoljena!

Tudi ta ukrep sam po sebi prav v ničemer posebej ne potrjuje in utemeljuje ocene sprejemljivosti tveganja – ampak prav nasprotno, dovoljuje gradnjo rezervoarjev, silosov in skladišč za skladiščenje nevarnih snovi in odlagališč odpadkov za nevarne snovi – ta ukrep torej še poudarja dvom o utemeljenosti in pravilnosti ocene tveganja za onesnaženje podzemnih voda.

-------------------

»23. Obvezen je monitoring podzemne vode (predpisan s temi dopolnitvami strokovnih podlag).«

PRIPOMBA k točki 11.3.1.23: Eden od »varstvenih ukrepov pod št. 11.3., ki izhajajo iz pričujočih dopolnitev strokovnih podlag« iz celovitega pregleda varstvenih ukrepov, s katerimi je možno preprečiti, nadzorovati in sanirati vnose onesnaževal v okolje, glede na namen analize tveganja predvsem tistih, ki bi lahko negativno vplivali na kakovostno stanje podzemne vode,« naj bi torej bil obvezen monitoring podzemne vode.

Tudi ta ukrep sam po sebi prav v ničemer posebej ne potrjuje in utemeljuje ocene sprejemljivosti tveganja, še posebej, če naj bi se tudi ta monitoring izvajal na izvirih, daleč od izvajanja vojaških dejavnosti.

-------------------

D.    Pripomba k intervencijskemu ukrepu med obratovanjem pod št. 11.3.3.

Navedba – str. 135: »Upravljalec vadišča mora pred pričetkom obratovanja pripraviti načrt interventnih ukrepov v primeru izrednega onesnaženja, onesnaženja ob dogodkih, ki niso predvideni z dokumentacijo DPN in s temi dopolnitvami strokovnih podlag.

Vsako razlitje goriva, maziv ipd. iz delovnih in transportnih strojev in vozil je nujno takoj in v celoti sanirati z odkopom in skladno z zakonodajo z odvozom onesnažene zemljine izven vodovarstvenega območja

PRIPOMBA k točki 11.3.3: Bere se učeno in učinkovito, a je na kraškem terenu neizvedljivo (glej obrazložitev zgoraj pod točko B – ukrepi iz  skupine 11.2. – DPN 76. člen 1. odstavek 1.točka (ob iztekanju goriv in maziv ali drugih nevarnih snovi). Sanacija izlivov nevarnih tekočin v kraško podzemlje ni mogoča.

Posebej opozarjamo, da gre v tem primeru za praktično neizvedljiv ukrep, ki v ničemer posebej ne potrjuje in utemeljuje ocene sprejemljivosti tveganja – ampak prav nasprotno še poudarja dvom o utemeljenosti in pravilnosti ocene tveganja za onesnaženje podzemnih voda.

 

KOMENTAR K NEPOPOLNIM ZAKLJUČKOM, NEUTEMELJENI OCENI, NEUSTREZNIM OMEJITVAM:

Vse zgoraj navedeno v seštevku predstavlja mozaik legalizacije vseh dosedanjih dejavnosti in onesnaževanj (ni škodljivih vplivov, vse je v redu, onesnaženj ni, vplivi v sedimentih vezanih nevarnih snovi niso predmet te študije, …). Ugotovitve in zaključki Dopolnitev strokovnih podlag za DPN OSVAD Postojna, segment podzemne vode, št. 631-110/2019, Geološki zavod Slovenije, april 2019, odpravljajo vsako potrebo po sicer obljubljanih sanacijah posameznih območij na poligonih in podeljujejo »bianco menico« za vse obstoječe in načrtovane vojaške dejavnosti z uporabo in tvorbo okolju in zdravju nevarnih snovi, vse dokler bodo količine razstreliva pod 11.000 kg letno (ob celo možnem pogojnem povečevanju) in dokler v nesrečah tankov, helikopterjev in cistern z nevarnimi snovmi ne bo izteklo ravno vse gorivo. To pač ne bo problem, ker so rezervoarji tankov in helikopterjev polni le kratek čas, prevoz goriva se bo pa pač opravljal v nekoliko manjših količinah.

Seveda lahko avtorji Podlage GeoZS na tem mestu upravičeno ugovarjajo, da namen, izračuni, varnostne klavzule in zaključki niso tako enostavni – a ne smemo spregledati, da se v javnosti po objavi Podlage GeoZS pojavljajo ravno takšne izjave: »S posebnimi strokovnimi podlagami je bilo dokazano, da vojaške dejavnosti nimajo škodljivih vplivov na podzemne vode vodnega vira Malni in Vipava in še, da jih ne bo imel niti načrtovani DPN OSVAD. Strokovnjakom je potrebno verjeti. Opravljena pa je bila tudi revizija, da ne bi bilo v zvezi s tem nobenih dvomov.«

Opozarjamo, da Podlagi GeoZS ni uspelo dokazati, da škodljivih vplivov vojaških dejavnosti na okolje, podzemne vode, pitno vodo ter na zdravje ljudi ni.

Nasprotno – iz vsebine Podlage GeoZS jasno izhaja, da škodljivi vplivi nedvomno obstajajo, in če so bili le-ti dokazani z uporabo tako pomanjkljivo zasnovanega računskega modela s toliko prilagoditvami in zanemarjenji pomembnih naravnih omejitev ter časovnih dimenzij pretakanja in redčenja podzemnih voda, potem obstoja škodljivih vplivov vojaških dejavnosti na podzemne vode, pitno vodo ter posledično na zdravje najmanj 21.000 prebivalcev, ki se oskrbuje s pitno vodo iz vira Malni, ni mogoče zanikati.

Opozarjamo, da gre za 21. stoletje, v katerem postaja poigravanje s katerimkoli kvalitetnim in izdatnim vodnim virom, ki služi oskrbi prebivalstva s pitno vodo, z vsakim dnem bolj neodgovorno.

Zaradi navedenega smatramo, da je potrebno kraške vodne vire Malni in Vipava nemudoma ustrezno zavarovati, z vsemi dejavnostmi, ki na kakršenkoli način ogrožajo pitno vodo in zdravje ljudi, pa brez odlašanja prenehati.

 

 

Podlaga GeoZS = Dopolnitev strokovnih podlag za DPN OSVAD Postojna, segment podzemne vode, št. 631-110/2019, Geološki zavod Slovenije, april 2019

DPN OSVAD = Državni prostorski načrt za Osrednje vadišče Slovenske vojske Postojna