1024px-Canis_lupus_standing_in_snow Wikimedia.org 930x350.jpg

Predstavitev utemeljenega dvoma v pravilnost ocene tveganja škodljivih vplivov iz Dopolnitve strokovnih podlag za DPN OSVAD Postojna, segment podzemne vode, št. 631-110/2019, GEOLOŠKI ZAVOD SLOVENIJE, april 2019

 

V. NEPOPOLNOST ZASNOVE RAČUNSKEGA MODELA REDČENJA NEVARNIH SNOVI

Popoln model konkretnega kraškega podzemlja na območju Javornikov še ni izdelan, ker podzemlje v tem prostoru zaradi svoje kompleksnosti še ni bilo ustrezno raziskano. Teoretično predpostavljanje in poenostavljanje zasnove računskega modela Dopolnitve strokovnih podlag za DPN OSVAD Postojna, segment podzemne vode, št. 631-110/2019, Geološki zavod Slovenije, april 2019 (v nadaljevanju Podlaga GeoZS) je kljub kozmetičnemu upoštevanju varnostnih faktorjev in s konzervativnejšimi / varnostnimi pristopi še vedno zgolj zbir vsebinsko siromašno podprtih ugibanj, brez konkretnih primerljivih situacij v realnem svetu in brez kakršnihkoli izvedenih testiranj in simulacij na obravnavanem terenu in v obravnavanem podzemlju.

a.     Računski model, ki je bistveni del Podlage GeoZS, ni bil zasnovan korektno in objektivno. Objektivna raziskava bi ob znanih podatkih vrste in količin vnosa / razlitja nevarnih snovi v vodonosnik in ob upoštevanju realnega modela kraškega razpoklinskega vodonosnika preiskovala koncentracije onesnaževala v podzemnih vodnih tokovih na več lokacijah na poti med lokacijo vnosa onesnažila in izvira, raziskovala lokacije, količine in čase akumuliranja deleža onesnažene podzemne vode v razpokah, jamah, žepih, sifonih, zamikov spiranja in pretakanja ob različnih vodostajih ter na podlagi sistematičnega opazovanja zadrževanja onesnažil v vodonosniku ob uporabi previdnostnega načela dokazovala najprej dopustnost oziroma nedopustnost kakršnegakoli nadaljnjega onesnaženja kraškega vodonosnika, potem pa še deleže in koncentracije onesnažil, ki v simulaciji doseže vodni vir.

b.     Računski model iz Podlage GeoZS je zasnovan obratno: iz analize vzorcev pitne vode, odvzete na izviru, ugotavlja, da so vrednosti (detektiranih) nevarnih snovi na meji zaznavnosti oz. detekcije in nato s poenostavljenim prilagojenim teoretičnim modelom, ki ni odraz realnega stanja kraškega vodonosnika Javorniki, v nasprotno smer preračunava maksimalne količine posameznih nevarnih snovi (razstreliva, kerozin, dizel gorivo, …), ki jih je še mogoče vnesti / izliti v podzemne vode vodonosnika, znotraj katerega poteka teoretično simulirano redčenje po poti proti izviru, da le-te teoretično še ne bodo povzročile prekomernega onesnaženja pitne vode na izviru. Tako dobljeni rezultati so: 2% ostankov 11.000kg uporabljenega razstreliva letno, najslabši scenariji z razlitjem 15.000 litrov dizel goriva, 2.000 litrov kerozina, … Ta računski model ne obravnava časovne komponente (koliko časa lahko tako prečiščevanje / redčenje traja pred zasičenjem, ne temelji na realnem prostorskem modelu podzemlja kraškega razpoklinskega vodonosnika Javornik, niti na realnem modelu pretokov podzemnih voda v takem realnem vodonosniku, ne upošteva različnih možnosti akumulacije, zadrževanja, pronicanja v globoko vodno podzemno telo (z drugimi še neodkritimi smermi pretokov – približno ¼) ne upošteva deleža filtracije in ne obravnava / raziskuje / definira vpliva onesnaževal na podzemne vode v območju med lokacijo vnosa in lokacijo izvira. Takšna zasnova ni v skladu z načelom previdnosti, ampak ga v bistvu obrača na glavo, čeprav se nanj sklicuje v smislu administrativnega varnostnega povečevanja nekaterih neugodnih faktorjev znotraj računskega modela.

c.      Smatramo, da je računski model neustrezno zasnovan na modelu prilagojenega medzrnskega vodonosnika, saj gre v resnici nesporno za klasičen kraški vodonosnik. Računski model prenosa onesnaževal v različnih scenarijih je zasnovan na zakonitostih, ki so značilne za homogene in izotropne porozne medije, torej medzrnske vodonosnike. Lastnosti kraškega vodonosnika pa niso niti približno podobne homogenim in izotropnim poroznim medijem, zato njihovih »nejasnosti oz. diskontinuitet« ni mogoče kar pavšalno zanemariti na račun poenostavitev. Navedba iz Podlage GeoZS, str. 13: »Namreč pri izračunih različnih scenarijev smo uporabili analitični model, ki velja za medzrnski vodonosnik in predpostavlja homogen medij. Kljub vsemu pa menimo, da je zanesljivost rezultatov dobra, saj imamo v danem primeru opravka z velikimi razdaljami (»koncept reprezentativnega elementarnega volumna« - REV), kjer lahko v grobem zanemarimo nejasnosti oz. diskontinuitete v kraškem mediju ter predpostavimo t.i. Darcy-ev tok podzemne vode.« Kredibilnost rezultatov tako poenostavljenega računskega modela tako kompleksnega vodonosnika, kot je Javorniški, je lahko zelo nizka. Opozarjamo, da so takšne poenostavitve in izogibanja dejanskemu neugodnemu realnemu stanju, v tako kritično pomembnih vprašanjih, kot so kombinacije nevarnih snovi in pitne vode, zelo daleč od odgovornega in previdnostnega ravnanja.

d.     Računski model iz podlage GeoZS ne upošteva oz. ignorira že obstoječe vezanosti nevarnih snovi, na primer težkih kovin, v sedimentih na površju in v podzemlju (dokazane z raziskavo ERICO Velenje), ki se ob nadaljnjem vnašanju nevarnih snovi lahko kadarkoli začnejo sproščati, se vezati v različne zmesi z nepoznanimi kemijskimi reakcijami in se nepredvidljivo premikati proti vodnemu viru. To pa nedvoumno predstavlja možen vpliv na podzemne vode.

e.     Računski model iz podlage GeoZS v ničemer ne upošteva različnih koncentracij onesnaževanja na različnih mikrolokacijah znotraj območij vojaškega delovanja (npr. z razpršenimi ostanki eksplodiranih izstrelkov, podzemno proženimi zakopanimi eksplozivi in neeksplodiranimi izstrelki, izlivi nevarnih tekočin, globoko pod površje zaritih različnih letalskih izstrelkov in podobno). Šele po sistematskih, vsaj nekaj zaporednih let trajajočih opazovanjih in raziskavah navedenega na vseh teh mikrolokacijah bi lahko kredibilno uporabili dobljene podatke v teoretičnih simulacijah – seveda takih, ki bi tovrstne podatke zmogle obdelovati in upoštevati – v bistvu avtorji Podlage GeoZS tudi sami opozarjajo tudi na to. To so pač podatki, katerih ob izdelavi Podlage GeoZS niso imeli na razpolago.

f.       Računski model iz podlage GeoZS ne upošteva časovne komponente pretakanja / zastajanja / spiranja tekočin skozi razpokani kraški vodonosnik, ki jo navajajo tudi sami avtorji podlage GeoZS v opisu edinega sledilnega poskusa (ZRC SAZU, Kogovšek, 1997): »Šele jesenske izdatnejše padavine približno 3 mesece po injeciranju so začele spirati injecirano sledilo. Dodatno pomembno izhodišče predstavlja še podatek, da se je sledilo spiralo še tri leta.« Podlaga GeoZS v računskem modelu in v oceni ne upošteva nikakršnih morebitnih zastalih onesnaženj iz obdobja preteklih 3 let, ki morda še sploh niso dospela do vodnega vira oziroma lokacije odvzema vzorcev.

g.     ZASNOVA RAČUSKEGA MODELA Z ZGREŠENO PREDPOSTAVKO:  Računski model iz Podlage GeoZS predpostavlja, da ima Javorniški kraški vodonosnik trajno sposobnost »redčenja« praktično vseh nevarnih snovi v količinah, ki so rezultat izračuna v obratni smeri, da kraško podzemlje v prostoru med lokacijo vnosa / razlitja onesnažil in med vodnim virom na nepojasnjen (neobravnavan, neraziskan in s terenskimi raziskavami nepotrjen) način izginejo vse vnesene / razlite nevarne snovi v takem deležu, da so na izvirih praktično nezaznavne. Takšno dojemanje kraškega podzemlja in ignoriranje akumulacijskih procesov ter dolgotrajnega nepredvidljivega (ne-konstantnega) izpiranja vseh v podzemlje vnesenih nevarnih snovi je jasen pokazatelj verodostojnosti rezultatov takšnega računskega modela in posledično ocene tveganja.


GRAFIČNI PRIKAZ ZASNOVE POENOSTAVLJENEGA RAČUNSKEGA MODELA iz Podlage GeoZS; Zasnova je postavljena tako, da poskuša dokazati, da vnos raznovrstnih nevarnih snovi v vodonosnik ne predstavlja prekomernega onesnaženja podzemnih voda zato, ker so bile količine nevarnih snovi v vzorcih pitne vode (na izvirih) v dovoljenih mejah oziroma pod mejo detekcije. In ker so v času vzorčenja analizirane vrednosti nevarnih snovi v vzorcih pitne vode še pod dovoljenimi mejami, je potemtakem vnašanje teoretično določenih količin onesnaževal teoretično trajno dovoljeno.

Zmota in nepopolnost tako zasnovanega teoretičnega modela je v tem, da zaobide dejstvo, da realno stanje podzemnih voda in realni vplivi onesnaževal na podzemne vode v območju med virom onesnaževanja in med izvirom pitne vode na podlagi takšnih predpostavk ni nedvoumno ugotovljeno, ampak se o njem le predpostavlja.  Navedeno avtorji potrjujejo tudi sami – navedba iz Podlage GeoZS, str. 139: »S kemijskimi analizami, smo preverjali stanje kraške podzemne vode na njenem iztoku (izvirih), ki predstavlja glavno merilo vpliva obravnavanih dejavnosti in aktivnosti na stanje podzemne vode, ne pa tudi stanja podzemne vode tik pod območjem DPN OSVAD.« Iz zgornje navedbe je jasno razvidno, da avtorji smatrajo za glavni pokazatelj vpliva obravnavanih dejavnosti in aktivnosti na stanje podzemne vode ravno stanje kraške podzemne vode na njenem iztoku (izvirih). To je površna, nepotrjena in zgrešena predpostavka, vgrajena v Podlage GeoZS, čemur avtorji prav tako posredno pritrjujejo v nadaljevanju – navedba, str. 139:»Na podlagi bilančne ocene smo podali okvirno razredčenje, ki ga lahko pričakujemo pri vnosu v podzemno vodo. Za zanesljivo napoved prostorske in časovne porazdelitve potencialnih stalnih virov onesnaževal, ki izhajajo iz obravnavanega območja, pa bi potrebovali tudi meritve na samem območju DPN OSVAD Postojna. Iz tega razloga, bi bilo smiselno v okviru izvajanja obratovalnega monitoringa izvesti tudi vrtine oziroma piezometre, dolvodno od območij, v smeri glavnine toka podzemne vode, kjer se pričakuje največje obremenitve iz vojaških dejavnosti (npr. območje PO 11)Iz zadnjega stavka izhaja potrditev avtorjev Podlage GeoZS, da bi bilo izvajanje preiskav območja neposredno na lokacijah vnosov onesnažil v podzemlje sicer neizogibno potrebno že v fazi izdelave Podlage GeoZS, a je razvidno tudi, da obstaja interes takšne preiskave prelagati v prihodnost – v čas po izreku ocene sprejemljivosti tveganja in na vsak način v čas po načrtovanem sprejetju DPN OSVAD, ko naj ne bi bilo več poti nazaj. Smatramo, da takšne poteze upravičeno vzpostavljajo dvom v objektivnost Podlage GeoZS.

Ne glede na razloge pa je po našem prepričanju takšno predpostavljanje in opuščanje potrebnih preiskav v nasprotju z načelom previdnosti pri varovanju pitne vode.

 

h.     DROBNI TISK IN KLAVZULE O OMEJITVAH ODGOVORNOSTI AVTORJEV - Navedba: »Za zanesljivo napoved prostorske in časovne porazdelitve potencialnih stalnih virov onesnaževal, ki izhajajo iz obravnavanega območja, pa bi potrebovali tudi meritve na samem območju DPN OSVAD Postojna.« le potrjuje, da za potrebe Podlage GeoZS niso bile izvedene vse potrebne raziskave, in da navedene napovedi niso zanesljive. Takšnih izjav avtorjev Podlage GeoZS, ki niso v bistvu nič drugega kot varnostne klavzule o omejevanju oziroma izogibanju odgovornosti za nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, nepopolne rezultate in neutemeljeno oceno tveganja, je v poročilu še precej, npr:

·   »Izbrane računske metode so le poenostavitev naravnih razmer 

·   »Tako je na iztoku kraške podzemne vode zelo težko ločiti posamezne vire onesnaževanja, hkrati pa napovedati vrednosti naravnega ozadja.«

·   »Pri tem se pojavijo pomembna odstopanja od Darcyevega zakona, saj tok v razpokah in kanalih ni zgolj laminaren, ampak je podvržen izraziti turbulenci.«

·   »… lahko v grobem zanemarimo nejasnosti oz. diskontinuitete v kraškem mediju ter predpostavimo t.i. Darcy-ev tok podzemne vode.«

·   »Uporabljeni analitični modeli ne opisujejo dejanskih parametrov v naravi, temveč služijo bolj kot statistični model …«

·   »Pri tem pa statistična ocena napake ni možna, saj je premalo takšnih sledilnih poskusov, še posebej če upoštevamo vrsto izredno različnih hidroloških pogojev, ki lahko nastopajo.«

·   »Vendarle pa smo se pri kalibraciji približali teoretično možnim vrednostim vhodnih parametrov oziroma smo jih primerjali z izkustvenimi literaturnimi vrednostmi.«

·   »Analitični model, ki smo ga uporabili za kalibracijo in pa tudi izračun prenosa onesnaževal v podzemni vodi v prvi vrsti predstavlja poenostavitev naravnih razmer, ki so zaradi izrazite heterogenosti kraškega vodonosnika zelo težko opisljive.«

·   »Spreminjanje posameznih vrednosti disperzivnosti pri kalibraciji vsekakor vpliva na izračune.«

·   »Koliko nižje koncentracije lahko pričakujemo, pa je z obstoječimi podatki zelo težko oceniti.«

Takšnim strokovnim dvomom v resnih strokovnih podlagah za tako okoljsko občutljive načrte, kot je umeščanje tako pomembnega onesnaževalca z direktnim, stalnim in trajnim neposrednim vnašanjem nevarnih snovi, kot je vojska, v tako občutljiv in neraziskan kraški vodonosnik s pitno vodo kot neprecenljivim naravnim virom, ne bi smelo biti mesto. Zgornje navedbe avtorjev Podlage GeoZS nakazujejo na pomanjkanje nujnih obsežnih raziskav, na nezanemarljivo odsotnost podatkov o realnih razmerah v podzemlju in na neizvedljivost določitve eksaktnih lastnosti obnašanja podzemnih voda v vodonosniku Javorniki na vsaki lokaciji, pomembni za realno preučevanje vplivov onesnaženja na podzemne vode.

Na podlagi zgornjih navedb smatramo, da avtorji posredno sporočajo, da takšne naloge, kot si jo je zamislil naročnik, enostavno ni mogoče utemeljiti brez vsakršnega dvoma in brez tveganja, in da takšnega stalnega in trajnega onesnaženja, kot ga načrtuje naročnik, kraški vodonosnik Javornik ne more prenesti.

 

i.       Vpliv vojaških dejavnosti na podzemne vode za potrebe DPN OSVAD v Podlagi GeoZS ni določen / izmerjen, ampak je predpostavljen. Z vsako logiko je skregano dejstvo, da celotna Podlaga GeoZS temelji na teoretičnih simulacijah v prilagojenih posplošenih in približnih računskih modelih (za katere celo avtorji sami priznavajo, da niso realen odraz stanja v naravi), ko pa dejansko že več kot 10 let obstajajo in potekajo vsi procesi onesnaževanja (neposredni vnosi okolju, zdravju in pitni vodi nevarnih snovi – razstreliv, neizgorelih ostankov, težkih kovin, mineralnih olj v naravno okolje, v tla in v podzemlje, njihovo spiranje v podzemne vode in pretakanje proti virom oskrbe s pitno vodo, ipd). Za objektivno ugotavljanje dejanskega onesnaževanja in njegovih vplivov na podzemne vode bi bilo potrebno zgolj  izvesti raziskave vseh vrst obstoječih onesnaženj v naravi, vzorčenje podzemne vode neposredno v območju virov onesnaženj in večje število sistematskih sledilnih poskusov za dokazovanje smeri in lastnosti pretokov podzemne vode od virov onesnaženja. Podlaga GeoZS se torej ukvarja s teoretiziranjem o prilagojenih računskih simulacijah procesov, ki se medtem odvijajo v naravi v realnem času in prostoru. Te dolgoletne obstoječe procese onesnaževanja je mogoče meriti in raziskati na znanih lokacijah – na podlagi takih raziskav bi lahko objektivno opisali in dokazali dejanske razmere v tleh, v podzemlju, v podzemnih vodah. Na podlagi takih objektivnih raziskav bi lahko oblikovali najprej oceno, ali so takšne vrste onesnaževanj v tem prostoru sploh dopustne, ter ali bi bile za tak prostor sprejemljive dejavnosti, načrtovane z DPN OSVAD. Razlogi, zakaj sta se naročnik in izvajalec Podlage GeoZS temu na široko izognila in se skrila med teorijo in laboratorije, nam niso poznani. Na vsak način pa gre za nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, ki ga tudi kompleksni prilagojeni računski modeli ne morejo simulirati v ustrezno realnih približkih.

 

 

 

KOMENTAR K NEPOPOLNOSTI ZASNOVE RAČUNSKEGA MODELA REDČENJA NEVARNIH SNOVI:

Iz zgoraj navedenega izhaja, da realno stanje v naravi na obravnavanem območju poligonov Poček in Bač (oz. DPN OSVAD) ni bilo popolno ugotovljeno, da v realnosti vodonosnika Javorniki nastopajo okoliščine, ki jih v Dopolnitvi strokovnih podlag za DPN OSVAD Postojna, segment podzemne vode, št. 631-110/2019, Geološki zavod Slovenije, april 2019, ni bilo mogoče v popolnosti opisati, obravnavati in razumeti ter da se škodljivi vplivi onesnaženja vojaških dejavnosti na podzemne vode v resnici lahko zelo razlikujejo od tistih, ki jih izkazujejo rezultati tako nepopolnih predpostavk in tako poenostavljenih računskih modelov – to pa predstavlja utemeljen dvom v neoporečnost rezultatov iz Dopolnitve strokovnih podlag Geološkega zavoda RS in na veliko verjetnost, da ocena sprejemljivosti tveganja nima trdne podlage.

 

 

 

 

 

Podlaga GeoZS = Dopolnitev strokovnih podlag za DPN OSVAD Postojna, segment podzemne vode, št. 631-110/2019, Geološki zavod Slovenije, april 2019

DPN OSVAD = Državni prostorski načrt za Osrednje vadišče Slovenske vojske Postojna