Wikimedia.org_wikipedia_commons_9_9d_Global_Hawk_1.jpg

Predstavitev utemeljenega dvoma v pravilnost ocene tveganja škodljivih vplivov iz Dopolnitve strokovnih podlag za DPN OSVAD Postojna, segment podzemne vode, št. 631-110/2019, GEOLOŠKI ZAVOD SLOVENIJE, april 2019

 

III. NEPOPOLNO UGOTOVLJENO DEJANSKO STANJE

a.     Dopolnitev strokovnih podlag za DPN OSVAD Postojna, segment podzemne vode, št. 631-110/2019, Geološki zavod Slovenije, april 2019 (v nadaljevanju Podlaga GeoZS) temelji na enem (1) samem sledilnem poskusu iz leta 1997 (Kogovšek 1997). Navedba iz Podlage GeoZS str. v: »Ocene oziroma izračuni vpliva različnih scenarijev na vodne vire so izvedeni z modelnimi simulacijami, ki so kalibrirane na značilnosti kraškega vodnega toka in prenosa snovi, kot so bile ugotovljene s sledilnim poskusom, ki ga je na vadišču Poček leta 1997 izvedel IZRK Postojna.« Kompletna Podlaga GeoZS z vsemi ocenami, računskimi modeli in izračuni vplivov na vodne vire za vse vrste onesnaževal in za vse lokacije vnosa / razlitja nevarnih snovi in za vse scenarije temelji na zgolj enem sledilnem poskusu, ki je bil opravljen pred 22 leti. Za ugotavljanje dejanskega stanja pretokov podzemnih voda v podzemlju pod Javorniki bi bilo nujno potrebno izvesti večje število sledilnih poskusov, najmanj na lokacijah znanih in načrtovanih lokacijah vnosa onesnaževal v podzemlje. Nepopolnost iz tega naslova navajajo tudi avtorji Podlage GeoZS – navedba str. 90: »Najboljše rezultate, ob dobri interpretaciji geoloških in hidrogeoloških pogojev, dajejo sledilni poskusi. V praksi se izkaže, da je za dobro poznavanje vodonosnika potrebno kar nekaj desetletij izvajanja različnih in zelo zahtevnih raziskav, jamarskega dela, geološkega in hidrogeološkega kartiranja, hidrokemijskih in izotopskih analiz kraških voda, sledilnih poskusov, idr.« ter  navedba str. 95: »Izbrane računske metode so poenostavitev naravnih razmer. Pri izračunih privzamemo, da gre za neposredno razlitje v zasičeno cono – konzervativni pristop (dejanske vrednosti onesnaževal, ki bi dosegle gladino podzemne vode bi bile nižje, kot smo jih interpretirali pri izračunih). Uporabljeni analitični modeli ne opisujejo dejanskih parametrov v naravi, temveč služijo bolj kot statistični model porazdelitve opazovanih vrednosti iz znanih sledilnih poskusov in vrednosti koncentracij onesnaževal na vstopu in izstopu iz kraškega sistema. Pri tem pa statistična ocena napake ni možna, saj je premalo takšnih sledilnih poskusov, še posebej če upoštevamo vrsto izredno različnih hidroloških pogojev, ki lahko nastopajo.« Žalostno pri vsem tem je, da avtorji Podlage GeoZS kljub zavedanju o njeni nepopolnosti vseeno tveganje za onesnaženje vodnih virov označijo kot sprejemljivo.

b.     Za potrebe izdelave Podlage GeoZS niso bile izvedene nikakršne terenske preiskave v realnem prostoru – Podlaga GeoZS je izdelana zgolj na podlagi podatkov 1 sledilnega poskusa iz leta 1997 in 18 odvzetih vzorcev vode na okoliških izvirih, daleč od območja izvajanja vojaških dejavnosti in vnosov onesnažil v kraško podzemlje. Vse ostalo temelji na zgolj teoretičnih modelih in izračunih. Že samo iz tega podatka izhaja, da je Podlaga GeoZS nepopolna, zato v realnost njenih rezultatov dvomimo.

c.      Za potrebe izdelave resnično objektivne raziskave dejanskega stanja predmetnega območja in vseh oblik in vrst onesnaženj, ki jih povzročajo vojaške dejavnosti z uporabo in tvorbo nevarnih snovi, ter za preučevanje njihoih vplivov na podzemne vode ter na okolje in zdravje, bi bilo potrebno izvesti precejšnje število sledilnih poskusov na karakterističnih lokacijah znotraj območja poligonov Poček in Bač, ter raziskave vzorcev podzemnih voda neposredno pod viri onesnaževanja za vsako snov in vrsto onesnaženja.

d.     Za potrebe izdelave Podlage GeoZS niso bile preverjene možnosti drugačnih pretokov podzemnih voda z območja poligona Poček, kot jih dokazuje edini izvedeni sledilni poskus iz leta 1997 (na primer severovzhodno v smeri podzemlja Cerkniškega jezera ali jugozahodno). To kaže na nepopolnost Podlage GeoZS.

e.     Začetno ali ničelno stanje vodonosnika in podzemne vode znotraj območja izvajanja vojaških aktivnosti s Podlago GeoZS ni bilo registrirano in natančno definirano, zato ne obstaja referenčna podlaga, na katero bi bilo mogoče primerjati bodoča stanja na poligonih Poček in Bač oz. območju DPN OSVAD in je torej vzpostavljeno stanje, ko ni več mogoče preverjati veljavnost ocene sprejemljivosti tveganja. Izvajalec Podlage GeoZS s tem, ko ni podal natančnih podatkov o dejanskemu stanju vodonosnika in podzemnih voda v času izdelave Podlage GeoZS, ter ni določil nikakršnih meril in kriterijev za primerjavo stanja v nekem prihodnjem času (npr. ob pojavu kršitve katerega od postavljenih pogojev ali omejitev), onemogoča možnost nadzora spoštovanja teh omejitev in se torej  popolnoma ograjuje od kakršnekoli odgovornosti za nepopolno izdelavo ocene tveganja, ki je vezana ravno na dosledno izpolnjevanje številnih pogoje, omejitev in omilitvenih ukrepov. Smatramo, da je Podlaga GeoZS v tem delu nepopolna.

f.       Za potrebe izdelave Podlage GeoZS niso bile izdelane Analize ranljivosti okolja za posamezne nevarne dejavnosti ter Karte ranljivosti okolja, iz katerih bi bilo razvidno, kako so bile ocenjene posledice vseh tistih dogodkov, ki povzročijo izpuste nevarnih snovi v podzemne vode, in evidence tistih, ki so lahko zaradi posameznih izpustov nevarnih sovi ogroženi. Glede na okoljsko rizičnost konkretnega primera smatramo, da bi to morali biti osnovni sestavni deli za kakršnokoli objektivno presojo sprejemljivosti obstoječih in načrtovanih vrst in obsega onesnaženj.

Analize ranljivosti okolja za nevarne dejavnosti se izdelajo, ko so ogrožene sestavine okolja ter potenciali za rabo, razvoj in viri – v konkretnem primeru podzemno vodno telo in viri pitne vode (Kovačič, 2016). Zelo nujna bi bila za celotno konkretno območje tako sedanjega območja poligonov Poček in Bač, kot predvsem za načrtovani DPN OSVAD, izdelava in predstavitev kart ranljivosti posameznih sestavin  okolja  (najmanj podzemnih voda za potrebe Podlage GeoZS) za  vsak posamezen  učinek  izrednega  dogodka.  Tveganje je definirano kot verjetnost za pojav konkretne posledice zaradi izpostavljenosti konkretni  nevarnosti v določenem časovnem obdobju ali v določenih okoliščinah (Kontić D.in Kontić B., 2009). Ocenjevanje tveganja je kompleksen proces, ki ga lahko strnemo v naslednje korake:

·        osnovni podatki o obratu, procesih, snoveh - podlaga so varnostna poročila posameznih obratov (v konkretnem primeru za vadišče kot objekt), terenski ogledi, poročila o preteklih izrednih dogodkih v obratu itd,

·        ugotavljanje večjega števila nevarnosti (metoda HAZOP) ter njihovega razvrščanja po prioritetah (metoda HAZID),

·        določitev scenarijev za pojav izrednega dogodka - opis  nenačrtovanega  izbranega  dogodka v   obliki zaporedja odpovedi/napak, ki privedejo do nezaželenih posledic.

·        ocenjevanje posledic, za kar so potrebne referenčne vrednosti za fizikalne učinke posameznih izrednih dogodkov in posledice, ki jih te lahko povzročijo.

Iz vsebin Podlage GeoZS ne izhaja, da bi bile za potrebe njene izdelave opravljene Analize ranljivosti okolja za posamezne nevarne dejavnosti ter pripadajoče Karte ranljivosti okolja, niti da bi bile opravljene naštete raziskave, scenariji in podatki, na podlagi katerih bi bilo mogoče izdelati Oceno tveganja kot verjetnosti za pojav konkretne posledice zaradi izpostavljenosti konkretni nevarnosti v določenem časovnem obdobju ali v določenih okoliščinah. Smatramo, da v kolikor zgoraj navedene Analize ranljivosti okolja za posamezne nevarne dejavnosti, Karte ranljivosti okolja ter vse raziskave, scenariji in podatki, potrebni za izvedbo procesa Ocenjevanja tveganja, niso bile izdelane, Podlaga GeoZS zanemarja bistveni del problema stalnega in trajnega onesnaževanja tal in podzemnih voda na konkretnem območju, in je zato vsebinsko nepopolna, tveganje za onesnaženje podzemnih voda pa na podlagi pomanjkljivih podatkov neustrezno pavšalno ocenjeno.

 

KOMENTAR K NEPOPOLNO UGOTOVLJENEMU DEJANSKEMU STANJU:

Vso siromaštvo podatkov o dejanskem stanju, na katerih temelji izdelava Dopolnitve strokovnih podlag za DPN OSVAD Postojna, segment podzemne vode, št. 631-110/2019, Geološki zavod Slovenije, april 2019, predstavlja sklepna misel na str. 139 in 140:

»S kemijskimi analizami, smo preverjali stanje kraške podzemne vode na njenem iztoku (izvirih), ki predstavlja glavno merilo vpliva obravnavanih dejavnosti in aktivnosti na stanje podzemne vode, ne pa tudi stanja podzemne vode tik pod območjem DPN OSVAD. Na podlagi bilančne ocene smo podali okvirno razredčenje, ki ga lahko pričakujemo pri vnosu v podzemno vodo. Za zanesljivo napoved prostorske in časovne porazdelitve potencialnih stalnih virov onesnaževal, ki izhajajo iz obravnavanega območja, pa bi potrebovali tudi meritve na samem območju DPN OSVAD Postojna. Iz tega razloga, bi bilo smiselno v okviru izvajanja obratovalnega monitoringa izvesti tudi vrtine oziroma piezometre, dolvodno od območij, v smeri glavnine toka podzemne vode, kjer se pričakuje največje obremenitve iz vojaških dejavnosti (npr. območje PO 11). Število vrtin in njihove lokacije se določi v postopku pridobivanja vodnega soglasja in dovoljenja za raziskave podzemne vode, potrebno pa je paziti, da piezometri ne bodo zajeli podzemne vode, ki je že obremenjena z zunanjimi viri. Takšen pristop izhaja tudi iz vodne direktive (WFD40), ki opredeljuje točke skladnosti in je v splošnem zagotovo najbolj primeren za ugotavljanje dejanskega obsega oblaka onesnaženja. Vendar pa takšen pristop v primeru kraških vodonosnikov ni nujno zanesljiv in lahko vodi do napačne obravnave ter interpretacije meritev, ki bi se potencialno izvajale. Razlog je v razvoju kraške poroznosti, ki je v danem primeru izrazito vezana na kanalsko poroznost in manj na razpoklinsko poroznost. Iz tega sledi, da se glavnina podzemne vode pretaka po kanalih, katerih prostorsko porazdelitev pa je praktično nemogoče napovedati, posledično pa obstaja večja verjetnost, da z vrtinami ne bodo zajete glavne drenažne poti, po katerih se pretaka glavnina potencialno onesnažene kraške podzemne vode.”

V teh zaključnih stavkih Podlage GeoZS je izkazana kompleksnost kraškega vodonosnika Javorniki in njegovega podzemnega vodnega sistema in vsa nepopolnost Podlage GeoZS, ki se je posluževala različnih teoretičnih izvajanj in akrobacij, da bi na koncu dokazala, kako ni mogoče na takšen način ničesar dokazati – torej, da bi bilo treba dejansko stanje šele dokazati z vrtinami na območju dejanskih onesnaženj, kar pa je prav tako lahko nezanesljivo. Avtorji pa so kljub izraženemu zavedanju o nezmožnosti računskega simuliranja nepoznanih pretokov podzemnih voda v nepoznanem podzemlju vseeno obstoječim vojaškim dejavnostim in tudi z DPN OSVAD šele načrtovanim prižgali zeleno luč z oceno sprejemljivosti tveganja, ki glede na navedeno nima utemeljene podlage.

Strinjamo se, da je kraški vodonosnik Javorniki kompleksen in v nezadostni meri raziskan, a to vemo že desetletja tudi brez praznih teoretičnih dokazov iz raznih strokovnih podlag. Prepričani pa smo tudi, da v tako občutljivem kraškem prostoru ni mesta za onesnaževanje z okolju in zdravju nevarnimi snovmi, in da se torej vojaško vadišče s takšnimi vrstami in obsegom dejavnosti, kot so obstoječe (še toliko bolj pa načrtovane z DPN OSVAD) v njem sploh ne bi smelo nahajati.

 

 

 

 

 

 

Podlaga GeoZS = Dopolnitev strokovnih podlag za DPN OSVAD Postojna, segment podzemne vode, št. 631-110/2019, Geološki zavod Slovenije, april 2019

DPN OSVAD = Državni prostorski načrt za Osrednje vadišče Slovenske vojske Postojna