Panorama Petelinjsko jezero.jpg

Predstavitev utemeljenega dvoma v pravilnost ocene tveganja škodljivih vplivov iz Dopolnitve strokovnih podlag za DPN OSVAD Postojna, segment podzemne vode, št. 631-110/2019, GEOLOŠKI ZAVOD SLOVENIJE, april 2019

II. NEUPOŠTEVANJE DEJSTEV, RELEVANTNIH ZA OCENO TVEGANJA

a.     NEUPOŠTEVANJE STROKOVNIH DEJSTEV O OBČUTLJIVOSTI KRAŠKEGA VODONOSNIKA JAVORNIKI – Dopolnitev strokovnih podlag za DPN OSVAD Postojna, segment podzemne vode, št. 631-110/2019, Geološki zavod Slovenije, april 2019 (v nadaljevanju Podlaga GeoZS) vsebuje zelo skop uvodni opis lastnosti obravnavanega kraškega podzemlja, vodonosnika, zaledja virov pitne vode ter zelo obširne opise načrtovanih vojaških ureditev in posegov. V podobnem razmerju se posveča tudi relevantnim dejstvom o občutljivosti tega naravnega okolja in podzemlja – tako na nivoju zbiranja podatkov, na nivoju oblikovanju predpostavk, izboru in prilagajanju približnih računskih modelov, kot tudi na nivoju določanja pogojev, omejitev in omilitvenih ukrepov. Če ne bi šlo za avtorje, ki so najverjetneje strokovnjaki s področja geologije, bi lahko zaključili, da gre za nepoznavanje zakonitosti Krasa. Neokusno je sklicevanje avtorjev Podlage GeoZS na strokovno literaturo uglednih avtorjev – strokovnjakov s področja slovenskega krasoslovja, ki so svoje znanstvene kariere posvetili raziskovanju, ozaveščanju javnosti o specifičnosti, neprecenljivosti in občutljivosti kraške pokrajine, podzemlja in kraških virov pitne vode ter pomenu njihovega varovanja, ob uporabi nekaterih njihovih dognanj v prid argumentacije za izvajanje in načrtovanje trajnega, stalnega in praktično nereguliranega onesnaževanja kraškega podzemlja in virov pitne vode z okolju, pitni vodi in zdravju nevarnimi snovmi. Navajamo samo nekaj opozoril iz literature nekaterih priznanih strokovnjakov s področja krasoslovja, ki v Podlagi GeoZS niso bila upoštevana: V primeru razlitja nevarnih snovi na kraškem območju ni časa in možnosti za sanacijo (Ravbar, 2019). Tudi sanacija v primeru razlitja nevarnih snovi je na takem kraškem terenu praktično nemogoča, kar so dokazala razlitja naftnih derivatov v raznih nesrečah (Kogovšek 1995; Kogovšek in Petrič 2002). Tovrstno  onesnaževanje  je  zelo  težko  odpraviti  in  ponovno  zagotoviti  neoporečnost  prsti  in  voda.  Pri  uporabi  različnih  vrst  smodnika  in  streliva  se  zmanjša  kakovost  prsti,  v  naravi ostanejo ostanki streliva, svinčeni tulci, težko razkrajajoča plastika manevrskih nabojev  itd. (Šuklje, Bratun, 2007). Razlite tekočine, tudi če niso topne v vodi, odtečejo s kraškega površja hitro, še preden je možna učinkovita intervencija (Habič, 1988).

 

b.     NEUPOŠTEVANJE TEMELJNIH NAČEL VARSTVA OKOLJA IN VODA - Podlaga GeoZS je izdelana brez pravilnega in popolnega upoštevanja previdnostnega načela in po našem mnenju potepta njegovo bistvo. Podlaga GeoZS v ničemer ne obravnava občutljivosti krškega terena, ranljivosti kraškega podzemlja, pomembnosti edinega vodnega vira v smislu izhodiščne presoje, ali je s teh vidikov sploh razumno razmišljati o umeščanju tako rizičnih dejavnosti v tako občutljiv prostor, ampak preskoči vse opozorilne elemente in naravne omejitve, pa tudi usmeritve EU Direktive o vodah in Zakona o vodah ter strokovna dognanja o kraških značilnostih in tveganjih ter o razsežnosti posledic onesnaženj, ne navajajoč pri tem niti enega strokovnega opozorila ali priporočila naročniku o dolžnem premisleku o smiselnosti pred načrtovanjem tako okoljsko zahtevnega projekta in aktivnosti, kot je to vojaško vadišče oz. vojaška baza v tako krhkem okolju. Previdnostno načelo je v Podlagi GeoZS upoštevano le parcialno pri ublažitvi negotovosti v teoretičnem prilagojenem računskem modelu – razdelek 9.3. Preverljivost, ponovljivost in zanesljivost računske metode, str. 108 – navedba: «Največje negotovosti so povezane z izračuni prenosa onesnaževal s tokom podzemne vode. Namreč pri izračunih različnih scenarijev smo uporabili analitični model, ki velja za medzrnski vodonosnik in predpostavlja homogen medij. Kljub vsemu pa menimo, da je zanesljivost rezultatov dobra, saj imamo v danem primeru opravka z velikimi razdaljami (»koncept reprezentativnega elementarnega volumna« - REV), kjer lahko v grobem zanemarimo nejasnosti oz. diskontinuitete v kraškem mediju ter predpostavimo t.i. Darcy-ev tok podzemne vode. Takšen pristop je sprejet tudi v širši strokovni sferi (Thrailkill, 1968; Scanlon et al., 2003). Negotovosti smo dodatno zmanjšali tudi z vpeljavo konzervativnega pristopa po previdnostnem načelu Opozarjamo, da spoštovanje načela previdnosti ne obsega zgolj popravkov nekaterih količin in spremenljivk znotraj teoretičnega, približnega računskega modela na varno stran – to ni koncept predpisane uporabe previdnostnega načela, ampak predstavlja varnostno načelo, ki pa pri varovanju okolja, zdravja in pitne vode ni predpisan. Smatramo, da so avtorji z vidika načela previdnosti storili veliko napako pri zasnovi izdelave Podlage GeoZS. Navedba iz strokovne literature: »Bistvo načela previdnosti je  v  tem,  da  je  v  primeru  dvoma  o  neobstoju  škodljivih  vplivov  treba  predpostaviti,  da  ti  obstajajo  in  odločati v skladu s to predpostavko. Pomanjkanje podatkov ali dokazov o škodljivosti vplivov ni opravičilo za odobritev plana z morebitnimi škodljivimi vplivi, prav tako zagovorniki okolja niso  dolžni  zagotoviti  takšnih  podatkov    plana  pristojni  organ  ob  opisanem  obstoječem  dvomu ne sme potrditi (Klemenčič, 2009)«.  Smatramo, da je v pričujočem besedilu navedenih in obrazloženih precej dejstev, ki potrjujejo dvom v neobstoj škodljivih vplivov izvajanja vojaških dejavnosti z uporabo okolju, pitni vodi in zdravju živih bitij nevarnih snovi na podzemne vode v tako specifičnem in občutljivem kraškem svetu.

      

c.      NEUPOŠTEVANJE STROKOVNIH DEJSTEV O NEVARNOSTI KEMIČNIH VPLIVOV VOJAŠKIH SNOVI NA PODZEMNE VODE - Razstreliva in neizgoreli ostanki razstreliv se v hipotezah Podlage GeoZS predstavljajo kot okolju in zdravju popolnoma neškodljive snovi, kar je daleč od resnice in je ponižujoče do vseh obolelih zaradi vpliva vojaških dejavnosti po vsem svetu. Ne pozabimo, da so razmere in vplivi na in ob vojaških poligonih ob uporabi istih ubojnih in okolju nevarnih sredstev zgolj pomanjšane simulacije dejanskih vojnih razmer, ki pa nikakor niso neškodljive. Iz predpostavk, vhodnih podatkov ter interpretacij Podlage GeoZS izhaja, da škodljivih vplivov vojaških dejavnosti na podzemne vode praktično ni. Nezdružljivost vojaških dejavnosti kot enega od največjih virov onesnaževanja okolja in občutljivosti kraškega podzemlja s pomembnim virom pitne vode v širšem okolju je dejstvo, ki ga nobena objektivna strokovna podlaga ob še tako akrobatskih argumentih in modelih ne more ovreči. V tem prostoru lahko obstaja le eden od obeh – ali vojaški poligoni oziroma vojaška baza ali varovano zaledje vira kvalitetne čiste pitne vode. Območje vira pitne vode Malni in njegovo zaledje je fiksirano v prostoru in ga pač ni mogoče umakniti, zavedanje o pomenu varovanja virov pitne vode pa je vse širše in narašča. Navajamo nekaj podatkov iz strokovne literature, ki v Podlagi GeoZS niso bili upoštevani oziroma obravnavani:

                 i.          »Največje kemično onesnaževanje se dogaja  v  vojaških  bazah.  Samo  v  ZDA  je  med  leti 1990  - 1993  število  primerov  kemičnega onesnaževanja v različnih oporiščih naraslo s 3.000 na 14.000. Oborožene sile ZDA same proizvajajo od 400.000  do  500.000  ton  strupenih  odpadkov  letno,  kar  je  več  kot  pet  največjih  ameriških  kemičnih proizvajalcev skupaj.«  (Šorgo, 1993)

                ii.           »Po  Pentagonovih  ocenah,  vojaški  sektor  v  ZDA  proizvede  več  kot  400.000  ton  nevarnih kemičnih odpadkov na leto. Večina tega odpada prihaja iz rutinskih aktivnosti kot so čiščenje motorjev, odstranjevanje barve ali natakanje goriva.« (Larocque 1990)

               iii.          »Pomemben vpliv na pokrajino imajo zlasti vojaške baze. Problematične so zato, ker jih v prostor umeščajo le glede na strateško-vojaško lego območja, ne pa tudi glede na naravnogeografske, še manj pa okoljske sestavine pokrajine. Čeprav so v času delovanja praktično nedostopne, jih v sodobni  geografiji obravnavamo predvsem kot pomembne onesnaževalce okolja.« (Zorn in Komac, 2009)

              iv.          »V prsti se je nabralo ogromno granatnih drobcev, krogel in tulcev, ki se zaradi korozijskega delovanja vode počasi raztapljajo in prehajajo v okolje.« (Budkovič 1994)

                v.          »Kovine se lahko iz prsti izločijo s spiranjem, erozijo, odpihovanjem ali pa s prehodom v rastline. To lahko traja več tisoč let, zato je onesnaženje prsti s kovinami trajno in zato toliko bolj pomembno.« (Pirc in Budkovič 1996, 411).

              vi.          »Izvajanje  usposabljanja  s  težkimi  oklepniki  in  artilerije  povzročajo  razritje  zelenih  površin,  spremljajo  jih  izlitja  nafte  in  drugih  naftnih  derivatov  ter  maziv.  Tovrstno  onesnaževanje  je  zelo  težko  odpraviti  in  ponovno  zagotoviti  neoporečnost  prsti  in  voda.  Pri  uporabi  različnih  vrst  smodnika  in  streliva  se  zmanjša  kakovost  prsti,  v  naravi ostanejo ostanki streliva, svinčeni tulci, težko razkrajajoča plastika manevrskih nabojev  itd.« (Šuklje, Bratun, 2007)

 

d.     NEUPOŠTEVANJE STANJA ZASIČENOSTI  - Podlaga GeoZS ne raziskuje, ne definira in ne upošteva stanja oziroma stopnje zasičenja obstoječega kraškega podzemlja v podzemnem prostoru med vojaškimi poligoni in vodnim virom s tam že obstoječimi – začasno zadržanimi nevarnimi snovmi iz preteklih let. Nadaljnje predpostavke o transportu onesnažil proti vodnim virom so brez obravnave teh podatkov nerealne.

 

e.     NEUPOŠTEVANJE AKUMULIRANJA NEVARNIH SNOVI V PODZEMLJU - Podlaga GeoZS ne raziskuje, ne definira in ne upošteva akumuliranja nevarnih snovi v podzemlju vodonosnika v razpokah, žepih, kanalih, kavernah in jamah – niti na območju vnosa onesnažil v podzemlje, niti na območju poti proti vodnim virom, čeprav je njihov obstoj nesporno dejstvo. Zanemarjanje dejstva, da prostorski model kraškega podzemlja na področju pogorja Javorniki ni v dovoljšnji meri raziskan, ter uporaba teoretičnih modelov, ki ignorirajo pojave akumuliranja nevarnih snovi v podzemlju, vodi do zaključka, da rezultati Podlage GeoZS in ocena tveganja ne moreta biti popolna.

 

f.       NEUPOŠTEVANJE ČASOVNIH KOMPONENT NARAVNIH OMEJITEV

                 i.          ČASOVNO NEOMEJEN VNOS ONESNAŽIL - Podlaga GeoZS obravnava vsakoleten vnos povprečja za zadnjih 10 let, to je 11.000 kg razstreliva v okolje oziroma delež njihovega neizgorelega ostanka v podzemne vode, ter podaja neargumentirano trditev, da je največ tolikšna količina vnosa brez vsakršnih škodljivih vplivov za okolje, zdravje in pitno vodo mogoča tudi v bodoče – brez kakršnekoli časovne omejitve, torej v nedogled. Smatramo, da je takšna trditev brez vsake razumne in strokovne podlage in je v nasprotju z veljavno zakonodajo ter s temeljnimi načeli varovanja okolja, zdravja in voda. Podatek kaže tudi na veliko verjetnost zgolj administrativno, pavšalno določene dovoljene količine, ki pa jo je glede na dikcijo iz Podlage GeoZS pogojno mogoče še povečevati.

                ii.          DOLGOTRAJNO SPIRANJE - Iz rezultatov edinega sledilnega poskusa znotraj območja poligona Poček (Kogovšek, 1997) je razvidno, da so šele jesenske izdatnejše padavine približno 3 mesece po injiciranju začele spirati injicirano sledilo in da se je sledilo spiralo še tri leta. Podlaga GeoZS časov zastajanja in dolgotrajnega spiranja ne obravnava drugače, kot s tem, da se sklicuje na odvzem vzorcev vode na izvirih v jesenskem obdobju. Smatramo, da podatek kaže na odsotnost izvedbe nujnih obsežnejših in večletnih objektivnih raziskav naravnih procesov pretakanja podzemnih voda tudi s časovnega vidika – smatramo, da bi morale biti take raziskave izvedene v sklopu izdelave Podlage GeoZS in pred podajo ocene sprejemljivosti tveganja za onesnaženje podzemnih voda. Z ničemer ni bilo v Podlagi GeoZS dokazano, da ta komponenta ne bi imela nobenega vpliva na objektivno določeno dejansko stanje, zato je v tem delu nepopolna.

               iii.          ČASOVNI OKVIR ZASIČENJA - Podlaga GeoZS ne upošteva možnosti zasičenja posameznih delov podzemnih razpok, kanalov, žepov in kavern z vnesenimi nevarnimi snovmi – v predpostavkah in v računskem modelu takšne možnosti niso bile obravnavane in niso bile določene časovne omejitve za obstoječi in za načrtovani obseg vnosa onesnažil – nikjer namreč ni zagotovljeno, da bo računski model redčenja deloval v nedogled, zasičenje posameznega dela območja podzemlja vodonosnika pa lahko predstavlja tudi spremembe pretokov in aktivacijo popolnoma drugačnih transportnih poti onesnaževal. Z ničemer ni bilo v Podlagi GeoZS dokazano, da ta komponenta ne bi imela nobenega vpliva na objektivno določeno dejansko stanje, zato je v tem delu nepopolna.

              iv.          ČASOVNI OKVIR REDČENJA - Podlaga GeoZS ne upošteva omejene kapacitete redčenja in filtracije v računskem modelu  prilagojenega medzrnskega vodonosnika. Medzrnski model vodonosnika, ki je s prilagoditvami uporabljen za dokazovanje sprotnega redčenja onesnažil na poteh skozi podzemlje vodonosnika, je zasnovan brez časovne omejitve, torej predpostavlja stalno nespremenljivo sposobnost redčenja in filtracije onesnažil v nedogled. Ta predpostavka po našem mnenju ne odraža realnega stanja v podzemlju, zato je Podlaga GeoZS v tem delu nepopolna.

                v.          V SEDIMENTIH ZAČASNO ZADRŽANA ONESNAŽILA - Zadrževanje onesnažil iz vojaških dejavnosti v sedimentih, ugotovljenih v raziskavi Določitev vpliva vojaškega poligona na okolje kot modelna študija za varovanje in sanacijo okolja na območju delovanja Slovenske vojske ERICO, Velenje, 2006 – Navedba: »Pričakovano je bil največji vpliv vojaške dejavnosti ugotovljen na tleh. Ker se vojaški poligon nahaja na kraškem območju, obstaja nevarnost spiranja onesnažil iz tal v podtalnico, ki napaja vodne vire za oskrbo Postojne z okolico. Prekoračene kritične imisijske vrednosti Pb in Cu v tleh na območju pehotnega strelišča pomenijo, da so tla onesnažena v tolikšni meri, da je zgoraj omenjeno nevarnost potrebno upoštevati.« ter »V  izvirih na obrobju območja (površinskih voda na območju Počka ni) smo … v sedimentih, v katerih se kopičijo onesnažila skozi daljša obdobja, ponekod ugotovili  povečane vsebnosti nekaterih težkih kovin (Pb, Cu, Cd, Ni, Cr), kar je lahko posledica izpiranja onesnaženih tal s padavinami.«  kaže na obstoj v sedimentih vezanih nevarnih snovi,  kar pa je le začasno  – Podlaga GeoZS ne upošteva doprinosa deleža teh vezanih onesnaževal, ki se skozi čas povečuje, in ne določa časovne omejitve veljavnosti teoretičnega računskega modela redčenja.

 

g.     NEUPOŠTEVANJE MEŠANJA NEVARNIH SNOVI V PODZEMLJU – Podlaga GeoZS ne obravnava pojava različnih (znanih in neznanih) onesnažil v območju vnosa v podzemlje in njihovo interaktivnost – pojav t.i. koktejlov, ki lahko rezultirajo v snovi z drugačnimi lastnostmi od njihovih posameznih sestavin. Z ničemer ni bilo v Podlagi GeoZS dokazano, da ta pojav ne bi imel nobenega vpliva na objektivno določeno dejansko stanje, zato je v tem delu nepopolna.

 

h.     NEPOŠTEVANJE RAZLIČNIH TEMELJNIH PRISTOPOV K RAZUMEVANJU OBVEZNOSTI S PODROČJA VAROVANJA OKOLJA – Podlaga GeoZS na več mestih poudarja obveznost in zavezo izvajalcev vojaških dejavnosti v zvezi s spoštovanjem vseh veljavnih predpisov s področja varovanja okolja in voda kot nekaj samoumevnega, zanemarja pa temeljne razlike med civilnim in vojaškim razumevanjem pomena varovanja okolja.

V nasprotju z navedenimi civilnimi, kjer gre večinoma za nesrečne, nenačrtovane, izredne dogodke, pa se pri izvajanju vojaških dejavnosti nekontrolirani direktni vnosi okolju in zdravju nevarnih snovi v naravo in okolje, posledično v kraško podzemlje in pitno vodo izvajajo načrtovano – ne gre za nikakršne nesreče ali izredne dogodke. Zaradi navedene razlike je izenačevanje prizadevanj civilnega prometa za varen transport z varovanjem okolja in gospodarskih dejavnosti za varno upravljanje z nevarnimi snovmi z varovanjem okolja s prizadevanji vojaških usposabljanj, ki takih ciljev že po definiciji in osnovni funkciji nimajo, neizvedljivo. Tudi sklicevanje avtorjev Podlage GeoZS na dolžno spoštovanje okoljskih predpisov ne spremeni dejstva, da pri izvajanju vojaških dejavnosti varovanje okolja nikoli ni in ne bo prioriteta. V tem oziru so vojaške dejavnosti v privilegiranem položaju glede na vse druge onesnaževalce, čeprav obveznosti in načela s področja varovanja okolja in voda veljajo za vse enako. A s tem se je mogoče sprijazniti zgolj v prostorih, kjer so za zanemarjanje okolja vzpostavljeni pogoji (npr. nepropustni geološki sloji, dejanske sposobnosti filtracije in zamenjave  zemljine, območja brez povezav s podzemnimi vodami, ne-kraška pokrajina, …), Smatramo, da na kraškem terenu vojaške aktivnosti, ki predstavljajo načrtovane nekontrolirane vnose okolju in zdravju nevarnih snovi v naravo in okolje, posledično v kraško podzemlje in pitno vodo, niso skladne s temeljnimi načeli regulative s področja varovanja voda, podzemnih voda in pitne vode in bi se jim morali po načelih preventive in previdnosti izogibati. Kot navaja tudi Samar Al Sayegh-Petkovšek v delu Pehotna strelišča kot dejavnik tveganja za okolje s poudarkom na ekološki sanaciji pehotnega strelišča na vojaškem poligonu Poček, 2009 – razdelek 3.2   Ranljivost vodnih virov na vplivnih območjih pehotnih strelišč: » Vsekakor je v tako občutljivem okolju kot je kras, še posebej, če gre za zaledje izvirov, ki so zajeti za oskrbo prebivalstva s pitno vodo, nujna sodobna gradnja strelišč, ki onemogoča nekontroliran vstop onesnažil v vodne  vire.« Z ozirom na navedeno opozarjamo, da niti obstoječa poligona Poček in Bač, pa tudi načrtovano vadišče DPN OSVAD ne onemogočajo nekontroliranega vstopa onesnažil v vodne vire. Ravno nasprotno - v odprtem prostoru rajona ciljev in tudi na širšem območju poligonov, kjer se izvajajo bojna streljanja topništva, letalstva, tankov, protioklepnih orožij je vstop onesnažil nesporno omogočen in praktično neoviran, zato se vojaške dejavnosti z uporabo nevarnih snovi na njih ne bi smele izvajati. Vse trditve o rednem pobiranju ostankov bojnih streljanj kot ukrepu varovanja vodnih virov je mogoče preveriti na samih poligonih – precejšnega dela granat, raket in drugih izstrelkov namreč po eksploziji niti ni mogoče odstraniti iz narave.

 

KOMENTAR K NEUPOŠTEVANJU DEJSTEV, RELEVANTNIH ZA OCENO TVEGANJA:

Smatramo, da je upoštevanje zgoraj navedenih dejstev zelo pomembno za objektivno oceno dejanskega stanja. Ker pri izdelavi Dopolnitve strokovnih podlag za DPN OSVAD Postojna, segment podzemne vode, št. 631-110/2019, Geološki zavod Slovenije, april 2019, niso bila upoštevana, je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno in je mogoče utemeljeno dvomiti tako v njene rezultate in zaključke kot tudi v oceno tveganja za onesnaženje podzemnih voda z nevarnimi snovmi.

 

 

Podlaga GeoZS = Dopolnitev strokovnih podlag za DPN OSVAD Postojna, segment podzemne vode, št. 631-110/2019, Geološki zavod Slovenije, april 2019

DPN OSVAD = Državni prostorski načrt za Osrednje vadišče Slovenske vojske Postojna