Panorama Poek 2.jpg

I.      

Predstavitev utemeljenega dvoma v pravilnost ocene tveganja škodljivih vplivov iz Dopolnitve strokovnih podlag za DPN OSVAD Postojna, segment podzemne vode, št. 631-110/2019, GEOLOŠKI ZAVOD SLOVENIJE, april 2019

 

I.                 I. NEPOPOLNI VHODNI PODATKI:

 

a.     Neznane nevarne snovi, ki se ob izvajanju vojaških dejavnosti na odprtem prostoru uporabljajo in tvorijo ter pronicajo v kraško podzemlje. Ministrstvo za obrambo, Slovenska vojska in nobena od vojska zavezništva NATO ni javnosti nikdar objavila seznama vseh zdravju, okolju in pitni vodi nevarnih snovi, ki se pri izvajanju vojaških dejavnosti na obravnavanem območju uporabljajo in tvorjo. Že v strokovnih podlagah za DPN OSVAD 2010 (aktualne tudi v DPN OSVAD 2019) pripravljavci sami priznavajo, da niso imeli na razpolago nobenih podatkov o tem, katere snovi se bodo uporabljale, koliko in s kakšno intenziteto (Strokovne podlage s področja varstva okolja za DPN OSVAD, št. 1226-10 SP, AQUARIUS d.o.o., Ljubljana, november 2011 – navedba: »1.1.3 Ocena letnih emisij snovi zaradi dejavnosti na vadišču: … podatkov o kemijski sestavi streliva nismo prejeli. … Celotno emisijo za okolje in ljudi škodljivih snovi je tako iz razpoložljivih podatkov težko oceniti.«). Dopolnitev strokovnih podlag za DPN OSVAD Postojna, segment podzemne vode, št. 631-110/2019, Geološki zavod Slovenije, april 2019 (v nadaljevanju Podlaga GeoZS) ne navaja nikakršnih dodatnih ali podrobnejših podatkov o vrstah, sestavi in količini posameznih okolju in zdravju nevarnih snovi, ki se uporabljajo ali tvorijo ob izvajanju vojaških dejavnosti znotraj območja poligonov Poček in Bač oz. DPN OSVAD in ki pronicajo  v podzemne vode, posledično torej manjka bistveni podatek za računsko presojo možnih vplivov onesnaženja na podzemne vode vodonosnika Javorniki. Odsotnost pravih podatkov navede tudi Podlaga GeoZS – navedba str. 66. »Za izračune prenosa onesnaževal v podzemno vodo smo privzeli, da se na DPN OSVAD uporablja le RDX…« V nadaljevanju, zaključkih in v omejitvah, pa tudi ne v oceni tveganja ni nikjer določeno, da je uporaba vseh drugih vrst snovi zaradi te predpostavke prepovedana – torej je Podlaga GeoZS v tem delu nedoločena in ne temelji na pravih podatkih. Ker ne temelji na pravih podatkih, lahko dvomimo v popolnost njenih rezultatov.

b.     Iz nekaterih Poročil analize vzorcev pitne vode iz Podlage GeoZS izhaja prisotnost neznanih spojin v odvzetih vzorcih vode (glej npr. Poročilo o preskusu Vodovod-Kanalizacija d.o.o., GC-MS identifikacija s pasivnim vzorčenjem št. 2018/7178 Knežak ter št. 2018/7183 Malni) ali spojina brez razlage (št. 2018/7182 Izvir Rak in drugi), ki v Podlagi GeoZS niso na noben način interpretirane ali obravnavane, njihov vpliv na podzemne vode in na pitno vodo pa torej ostaja neraziskan in nedoločen. Podlaga GeoZS je v tem delu nepopolna in je potrebno v popolnost njenih zaključkov podvomiti.

c.      Utemeljeno je mogoče podvomiti v verodostojnost osnovnega podatka o količini razstreliva, ki se ga povprečno uniči /uporabi na območju vojaški poligonov Poček in Bač v enem letu. Navedba iz Podlage GeoZS -  d. Uporaba razstreliv v okviru vojaških dejavnosti, str 100: »Po podatkih MORSA in Analize tveganja za zajetje Malni (Prestor in Mavc, 2013) je povprečje (čistega eksploziva in smodnikov) za zadnjih deset let približno 8.000 kg na leto (±5 % na letni ravni), v civilni policiji pa do 2.000 kg. Pri tem ni upoštevano: količina uničenih

d.      neeksplodiranih ubojnih sredstev, ostalih minsko eksplozivnih sredstev, artificij in sredstev za uničenje po streljanjih enot Slovenske vojske ter letno čiščenje OSVAD Poček, kjer pa, iz izkušenj količine, ne presegajo 1.000 kg na leto.« … »Ob upoštevanju ocenjene letne porabe 11.000 kg pomeni, da bi se na celotnem obravnavanem območju lahko izlužilo 220 kg razstreliv.« Podatek je zelo verjetno le delno točen: Policija naj bi uporabila 2.000kg razstreliva letno – to pomeni izključno pehotno orožje (pištole, puške, avtomatsko osebno orožje) in izključno na pehotnem strelišču na Bilah. Podatek MORS za vojsko 8.000kg (le 4x več od Policije) se torej zagotovo nanaša le na streljanje vojakov s pehotnim osebnim orožjem na pehotnem strelišču na Bilah, najverjetneje celo samo pripadnikov Slovenske vojske. Ob upoštevanju številnih vsakoletnih vojaških – predvsem obsežnih mednarodnih usposabljanj z uporabo bojnih izstrelkov tankov, havbic, minometov, raketometov, ročnih bomb, težkih strojnic, raketiranih izstrelkov iz letal in helikopterjev ter dodatno vsega pehotnega orožja vseh slovenskih, zavezniških in drugih vojakov na celotnem območju poligonov Poček in Bač na letni ravni (200-220 dni) postane podatek o količini 8.000kg uporabljenega / uničenega vojaškega razstreliva na leto nekoliko nenavaden, vsekakor pa pomanjkljivo obrazložen in specificiran. V verodostojnost tega podatka je torej mogoče utemeljeno dvomiti.

e.     Dodajamo nepreverjeno oceno prebivalcev, da usposabljanj Policije na območju vadišč Poček, strelišča Bile in poligona Bač praktično ne opažajo – kar je sicer enostavno preverljiv podatek, a vzbuja dodaten dvom v verodostojnost predstavljene skupne količine razstreliva.

f.       Podatek o letni uporabi razstreliv (brez podatka o vrsti) iz leta 2018 (11.000 kg) kot povprečja za zadnjih 10 let, kaže bodisi na veliko razliko, bodisi na precejšen trend naraščanja med leti 2010 in 2019, ali pa na zavajajoče podatke: za leto 2010 je bil izdelovalcu strokovnih podlag AQUARIUS d.o.o. predložen podatek – navedba, Tabela 13: »Ocena letnih emisij snovi, ki se sprostijo ob eksploziji TNT (izračun za 790kg razstreliva) …«, medtem ko se v letu 2019 obravnava 11.000 kg razstreliva. Vkolikor bi šlo za točne podatke, to pomeni, da je trend naraščanja več kot 10 kraten v 8 letih, povprečje pa je izračunano le za preteklo obdobje – brez projekcije za prihodnje obdobje. Zaradi tako velike razlike med obravnavanimi količinami iz let 2010 in 2019 je potrebno podvomiti v primernost uporabe statističnega povprečja v nadaljnjih izračunih in v oceni tveganja.

g.     Razlogi takšnega razkoraka med podatki o letni uporabi razstreliv (leta 2010 – 790 kg, leta 2018 - 11.000 kg) v Podlagi GeoZS niso v ničemer obrazloženi, s podatkom o povprečni količini za zadnjih 10 let pa se še dodatno zameglijo.

h.     Dodatno opozarjamo na nekatere zelo zaskrbljujoče navedbe iz Strokovnih podlag s področja varstva okolja za DPN OSVAD, št. 1226-10 SP, AQUARIUS d.o.o., Ljubljana, november 2011, navedba str. 32:: »Visoke koncentracije snovi, ki so jim lahko izpostavljeni in jih vidijo (prah) ali vonjajo (npr. žveplove, nekatere dušikove spojine...) so lahko alarm, saj skrivajo tudi rakotvorni benzen, kadmij, krom, krvna CO in Pb, v okolju izredno obstojno nitrocelulozo, ostanke eksplozivov RDX in TNT, …«, navedba str. 37: »Vojaške aktivnosti, ki se vršijo na določenem vojaškem območju, ne onesnažujejo le tal, ampak tudi vodna telesa. Onesnaženje vod s težkimi kovinami, naftnimi derivati in mazivi ter njihovimi produkti je zelo pereč okoljski problem.«, navedba str. 38:« Na območju urjenja je pričakovati ostanke streliva, ki bodo negativno vplivali na tla in podzemno vodo.«, navedba str. 40: »Tako je podzemna voda v neposrednem stiku s površinskimi vodami, kar lahko ogroža zaloge pitne vode, saj ravno kraški izviri predstavljajo osnovni vir pitne vode za prebivalce kraškega območja.«, navedba str. 41: »Tako lahko onesnaženje že v nekaj urah do nekaj dneh doseže izvir, lahko pa več dni, tednov ali mesecev zastaja in se kopiči v podzemlju.«, navedba str. 42: »Izmerjene povečane vsebnosti določenih kovin (svinca, niklja, bakra, kroma, kadmija) v odvzetih vzorcih sedimenta v izvirih so zelo verjetno posledica spiranja onesnaženih tal s padavinami na območju vojaškega poligona Poček.«, navedba str. 46: »Novogradnja, rušenje in aktivnosti na vadbiščih bodo v glavnem vplivali na podzemni kraški vodonosnik, ki je zelo ranljiv in ga je potrebno varovati. Na območjih, kjer je predvideno izvajanje streljanj, je pričakovati večji vpliv na onesnaženje podzemne vode, saj lahko ostanki streliva povzročijo razkrajanje in kopičenje toksičnih snovi v tleh in podzemne vode.«, ki pa so povsem negirane v Dopolnitvah strokovnih podlag za podzemne vode - Podlaga GeoZS 2019. Iz navedenega izhaja pomemben razkorak med podatki in zaključki Strokovnih podlag za DPN OSVAD izdelovalca AQUARIUS d.o.o. iz leta 2010 in Geološkega zavoda RS iz leta 2019, ki pa ni nikjer obrazložen. Če upoštevamo še povečanje uporabljenih količin razstreliva od leta 2010 do 2019 pa postane takšen razkorak med ugotovitvami in opozorili o vplivih na okolje med Strokovno podlago AQUARIUS in med njeno Dopolnitvijo Geološkega zavoda RS še bolj nejasen oziroma najmanj nepopoln, dvom v popolnost in pravilnost ocene tveganja pa še bolj utemeljen.

i.       Podatek o letni uporabi razstreliv iz leta 2010 ter o ocenjenih količinah emisij snovi iz strokovnih podlag AQUARIUS predložen podatek – navedba, Tabela 13: »Ocena letnih emisij snovi, ki se sprostijo ob eksploziji TNT (izračun za 790kg razstreliva) emisija snovi v kg: CO 314 kg, metan 5 kg, acetilen 48,2 kg, vodikov cianid 10,3 kg, amoniak 11,1 kg.« kaže na nezanemarljivo razliko v podatkih izdelovalca strokovnih podlag AQUARIUS 2010 napram podatkom Geološkega zavoda Slovenije iz leta 2019 tudi o sestavi emisij razstreliv. Smatramo, da so podatki o emisijah snovi razstreliv oziroma o deležu neizgorelih ostankov za razstreliva različni in se ne ujemajo, torej so nepopolni. Smatramo, da podatki iz Podlage GeoZS v tem delu niso usklajeni s tistimi iz Strokovnih podlag AQUARIUS 2010, saj razlike niso nikjer obrazložene.

j.       Ob podatku o količini razstreliva, ki se ga povprečno uniči / uporabi na območju vojaški poligonov Poček in Bač v enem letu, to je 11.000 kg, ni nikakršnih podatkov o vrsti, lastnostih, sestavinah in vplivu posameznih vrst različnih razstreliv na okolje, zdravje in vode. Iz strokovnih podlag AQUARIUS 2010 izhaja zgolj ugibanje o vrsti, deležu in sestavi razstreliv - navedba str.29, 30, 31: » Opozoriti je potrebno, da pri tem ni upoštevana količina TNT v strelivu (minah, artilerijskem strelivu...), ker podatkov o kemijski sestavi streliva nismo prejeli.«, »Celotno emisijo za okolje in ljudi škodljivih snovi je tako iz razpoložljivih podatkov težko oceniti.« in »Podatka kolikšne so predvidene »kapacitete« oz. pogostosti in intenzivnosti urjenj glede na obstoječe stanje, nismo prejeli.« Strokovne podlage AQUARIUS 2010 pa so vsaj postregle z izkustvenimi ocenami vrst in količin snovi v razstrelivih, medtem ko Podlaga GeoZS nekritično povzame podatek o zgolj povprečni letni količini uporabljenega razstreliva – 11.000 kg brez specifikacije po posameznih vrstah različnih snovi. Smatramo, da to predstavlja neobjektivnost in nepopolnost izdelane Podlage GeoZS.

k.      Ob podatku iz prejšnje točke ni nikakršnih podatkov o sestavi in deležu neizgorelih ostankov za vsako posamezno razstrelivo posebej. Podan je le okvirni podatek o splošnem deležu neizgorelih ostankov za razstreliva (od 0,00001 do 2 % in varnostno 2±1 %).

l.       Podlaga GeoZS ne predstavi podatka o deležu neizgorelih ostankov za razstreliva, ki se na območju poligona Poček (v vznožju vzpetine Počkovec) in poligona Zelena dolina zakopavajo in detonirajo podzemno (uničevanje neeksplodiranih sredstev, izstrelkov s pretečenim rokom uporabe, drugega uničevanja razstreliv in poskusov). Prepričani smo, da je delež ostankov razstreliv v navedenih primerih na tej lokaciji nezanemarljivo višji od iz literature povzetega (ki se seveda nanaša zgolj na izgorevanje razstreliva v odprtem prostoru) – to pa govori o nepopolnosti okvirnih in povprečnih vhodnih podatkov, uporabljenih v Podlagi GeoZS.

m.    Za območje z oznako PO 11 je privzeta računska površina 7,14 km2, preračunan delež vseh neizgorelih ostankov razstreliv (2%) - 220 kg/leto, pa se razporedi enakomerno po tej površini. Navedba: »Skupna površina območja PO 11 znaša 7,14 km2, kar pomeni, da na tem območju lahko računamo z vrednostjo 21,57 mg/m2. Ob upoštevanju povprečne letne infiltracije po Kennessyju (Prestor in Janža,2006), ki za to območje znaša 882 mm/leto dobimo 0,024 mg/l. To je teoretična koncentracija, če bi se ves preostanek izlužil kot eno onesnaževalo.« Povprečenje ni primerno za tako specifično vrsto onesnaževanja kot so vojaške dejavnosti z uporabo razstreliv in nevarnih snovi (tako z vidika minimiziranja količin, kot tudi z vidika neenakomerne časovne obremenjenosti) – znotraj območja PO 11 so namreč posamezne površine zelo različno količinsko in časovno koncentrirano obremenjene, zato smatramo, da uporaba in prezentacija takega podatka nepopolno odraža dejansko stanje in lahko torej rezultati ob uporabi povprečnih vrednosti prikazujejo zelo nerealno sliko dejanskega stanja.

n.     Dodatno zavajajoče in netočno je tudi upoštevanje povprečja (8.000 kg / leto) za zadnjih 10 let ob istočasnem zatrjevanju, da se vojaške dejavnosti na območju Počka izvajajo že od »časov Marije Terezije«, torej več kot 100 let z insinuacijami, da gre večino ugotovljenega onesnaženja v sedimentih pripisati Avstro ogrski vojski in JNA. Že primerjava obsega takratnih dejavnosti z današnjimi ni korektna - enostavno preverljiva zgodovinska dejstva pa kažejo še na dolgoletno – izključno civilno uporabo posestev Poček in Bile za potrebe vzreje konj kobilarne Lipica, ter vzrejo govedi po drug svetovni vojni še vse do leta 1974, ko so se na tem območju začele prve vojaške vaje JNA. Tudi v obdobju med 1974 in 1991 so se glavnine večjih vojaških manevrov odvijale na območju Petelinjskega in Palškega jezera. Najintenzivnejšo in naraščajočo uporabo poligon Poček beležimo šele v zadnjih 10-15 letih - po začetku izvajanja obsežnih mednarodnih vojaških vaj z bojnimi izstrelki vseh vrst na obeh poligonih. Navajanja netočnih in zavajajočih podatkov o zgodovinskem razvoju in območju smatramo za prikrivanje dejstev o trajanju onesnaževanja ter izgovarjanje na Avstro ogrsko, italijansko in jugoslovansko vojsko JNA kot povzročitelje nedefiniranega deleža obstoječih stopenj onesnaženja. To smatramo za tendenciozno, podatke pa za zgodovinsko nekorektne.

o.     Tako izdelovalec Podlage GeoZS Geološki zavod Slovenije, kot tudi drugi izdelovalci strokovnih podlag za DPN OSVAD iz leta 2010, niso imeli na razpolago vseh bistvenih podatkov o vsebini, obsegu, vrstah in količinah posameznih uporabljenih nevarnih snovi ter natančnem načinu njihove uporabe (to avtorji tudi sami navajajo – npr. AQUARIUS 2010 - 1.1.3 Ocena letnih emisij snovi zaradi dejavnosti na vadišču - Opozoriti je potrebno, da pri tem ni upoštevana količina TNT v strelivu (minah, artilerijskem strelivu...), ker podatkov o kemijski sestavi streliva nismo prejeli.« »Celotno emisijo za okolje in ljudi škodljivih snovi je tako iz razpoložljivih podatkov težko oceniti.« »Podatka kolikšne so predvidene »kapacitete« oz. pogostosti in intenzivnosti urjenj glede na obstoječe stanje, nismo prejeli.«). Iz navedenega izhaja bodisi, da je imel izdelovalec AQUARIUS leta 2010 višje zahteve za potrebne podatke, bodisi, da Geološki zavod Slovenije v Podlagi GeoZS uporablja skromnejše podatke. Smatramo, da so v vsakem primeru vhodni podatki nepopolni.

 

KOMENTAR K NEPOPOLNIM VHODNIM PODATKOM:

Navedeni podatki o vrstah in količinah nevarnih snovi, ki se na območju poligonov Poček in Bač uporabljajo in tvorijo ob vojaških dejavnostih, uporabljeni pri izdelavi Dopolnitve strokovnih podlag za DPN OSVAD Postojna, segment podzemne vode, št. 631-110/2019, Geološki zavod Slovenije, april 2019, so nepopolni oziroma kontradiktorni. Nekateri se razlikujejo, nekateri niso bili predloženi s strani naročnika Podlage GeoZS, nekateri vzbujajo utemeljen sum v verodostojnost. Ta ugotovitev velja tudi za vsa leta od začetka načrtovanja DPN OSVAD in jo posredno in neposredno potrjujejo tudi sami izdelovalci strokovnih podlag (tako AQUARIUS d.o.o., kot tudi Geološki zavod RS). Ker so popolni, znani, predstavljeni in obrazloženi vhodni podatki sestavni del vsakega resnega znanstvenega izdelka, smatramo, da Podlaga GeoZS, ki temelji na takšnih nepopolnih, neznanih in verjetno celo neverodostojnih podatkih, ne more biti popolna, zato je potrebno priznati utemeljen dvom v pravilnost nje

 

 

 

Podlaga GeoZS = Dopolnitev strokovnih podlag za DPN OSVAD Postojna, segment podzemne vode, št. 631-110/2019, Geološki zavod Slovenije, april 2019

DPN OSVAD = Državni prostorski načrt za Osrednje vadišče Slovenske vojske Postojna